Mednarodna znanstvena konferenca CORPORA2013

© International scientific conference   "Corpus linguistics"

Korpusno jezikoslovje je sodobna veja jezikoslovja, ki raziskuje značilnosti in zakonitosti naravnega jezika na podlagi obsežnega empiričnega vzorca besedil iz vsakdanje javne jezikovne rabe. V jezikoslovju je korpus oziroma besedilni korpus velika in strukturirana zbirka besedil, navadno grajena, hranjena in obdelana računalniško. Korpuse se uporablja za statistične analize pisanega in/ali govorjenega jezika, za preverjanje pojavitev besed in besednih zvez ali pa za potrditev lingvističnih pravil v določenem jeziku. So tudi nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi splošnih in tudi terminoloških slovarjev. Korpuse so že v predračunalniškem času izdelovali tudi ročno, taki so bili seveda prava redkost in skoraj čudež, danes pa so to praviloma računalniške zbirke podatkov shranjene na digitalnih medijih in nekatere tudi javno dostopne na spletu. Prvi digitalizirani besedilni korpus (Brown Corpus) vsebuje besedila v ameriški angleščini in je nastal že v šestdesetih letih preteklega stoletja. Korpusi druge generacije so povezani z razvojem tehnologije, ki omogoča njihovo delovanje in uporabo, in so nastali v sodelovanju raziskovalnih, univerzitetnih in pogosto tudi založniških okolij. Prosto dostopna reprezentativna referenčna jezikovna korpusa za slovenski jezik sta Nova beseda in Gigafida, nekaj pa je tudi za posebna strokovna področja specializiranih korpusov, vendar vsi niso javni ali pa za njih pogosto ne vemo (npr. dvojezični Evrokorpus - vzporedni korpus prevodov ali pa Vayna s četrt milijona besed iz 360 časopisnih člankov, ki so v času od aprila do avgusta 1998 obravnavali ti. "verbalne napade na JLA" (malo manj mladi se še spominjamo procesa JBTZ). O vseh naštetih sem na tem mestu pred časom že nekajkrat pisal. Dokaj bogat specializiran besedilni korpus imamo Slovenci tudi za področje bibliotekarstva, to je Korpus bibliotekarstva, ki je prosto dostopen na straneh tega bloga in o katerem je bilo tudi že dovolj napisanega. Pred kratkim smo ga uspešno predstavili tudi širši mednarodni strokovni javnosti jezikoslovcev na znanstveni konferenci v St. Petersburgu.

Katedra za matematično lingvistiko na Državni univerzi v St. Petersburgu je letos konec junija v sodelovanju z Inštitutom za jezikoslovne študije Ruske akademije znanosti in Oddelkom za aplikativno jezikoslovje Ruske državne pedagoške univerze A. I. Hercena že petič organiziral bienalno mednarodno znanstveno konferenco o korpusni lingvistiki Corpora 2013. Uredniški odbor je z veseljem sprejel našo prijavo in nas po predstavitvi s korpusom povezanih aktivnosti in analiz še posebej povabil k sodelovanju v skupino specializiranih korpusov. Konference se je udeležilo 67 strokovnjakov iz 14 držav (Rusije, ZDA, Nemčije, Velike Britanije, Slovaške, Češke, Belorusije, Poljske, Italije, Finske, Francije, Koreje, Belorusije In Slovenije). 54 predstavitev (Program) je obravnavalo različne praktične in teoretične vidike izgradnje in uporabe korpusov v različnih jezikih in na različnih nivojih (pisana in govorjena besedila, knjižni jezik in narečja, splošni in strokovni jezik, starejša besedila ipd.) ter rezultate analiz na področju morfologije, sintakse, semantike in jezikovnih primerjav. Zajeten konferenčni zbornik je zašel tudi v NUK-ov fond (Trudy meždunarodnoj konferencii "Korpusnaja lingvistika - 2013", 25-27 ijunja 2013 g., Sankt-Peterburg / [otvetstvennye redaktory V. P. Zaharov, O. A. Mitrofanova, M. B. Hohlova]. - Sankt-Peterburg : Izdatelʹstvo SPBGU, 2013. - 480 str.), na srečo pa so vsi članki, večina predstavitev in tudi videoposnetkov nastopov dostopni na spletu. Slovenski prispevek Slovene Specialized Text Corpus of Library and Information Science – an Advanced Lexicographic Tool for Library Terminology Research (članek, predstavitev, videoposnetek - žal zelo slaba kvaliteta zvoka) je naletel na dokajšnje zanimanje, kar kažejo tudi nekateri pokonferenčni odmevi.

"Poslušanje v cirilici."	Pri nas na severu je bilo 34, v Ljubljani pa 19°C.	V muzeju Univerze.

Ne, ni pokopališče. Na kamnih so ploščice z napisi univerz, s katerimi sodeluje Državna univerza v St. Petersburgu	Med znanimi alumni Univerze sta tudi predsednika.
Ruska nacionalna knjižnica je vsak zadnji torek v mesecu zaprta.	Carskoe selo – krajevna knjižnica nedaleč od svetovno znanih carskih palač.

Super, superca in celo superbralec

© Is The Library Open

V objavi o piškotkih je kolega Franca zbodla slovenska oblika superpiškotek in povsem pravilno poudarja, da ima slovenščina poleg nekoliko modne in "prestižne" tuje predpone super- dovolj ustrezne možnosti za izražanje presežnosti oz. označevanje višjega reda. V tem se z njim povsem strinjam, lepi slovenski primeri so npr. nadangel, nadčlovek, nadbesedilo, nadnaraven, nadgradnja, nadinšpektor, nadnacionalka, nadnaslov, nadporočnik, nadrealizem, nadstandard, nadškof, nadučitelj, nadurni, nadzornik ipd., pri katerih imajo tuje sopomenke navadno predpono super- (latinsko nad), supra- (npr. supralitoral) ali redkeje grško arh- (npr. arhangel, arhiepiskop, arhipelag ipd.) in hiper- (npr. hiperaktiven, hiperpovezava, hipermarket). Za začetek sem pobrskal po nekaterih slovarjih in drugih spletnih virih, da bo bolj jasno, kaj pravi živa raba.

Najnovejši Slovar novejšega besedja slovenskega jezika ( ZRC SAZU, 2013), ki naj bi vsaj malo dopolnjeval sedaj že nekoliko zastareli SSKJ, navaja nekaj "novosti" s predpono nad- (naddržava, nadgraditev, nadjogi, nadlak, nadnacionalka, nadnapis, nadpisati, nadpomenka (sin. hipernim), nadpovezava (sin. link, hiperpovezava, povezava), nadprt, nadstandard, nadstandardni, nadzavarovanje) in precej več takih s predpono super- (superdržava, superhiter, superman (sin. supermoški), supermaraton (sin. ultramaraton), supermaratonec, supermodel (sin. top model), supermodelka, supermoški (sin. superman), superračunalnik, supersonični (sin. nadzvočni), superveleslalom, supervizija, supervizor (vendar brez nadzornika), supervizorka (prav tako ni nadzornice) in superženska. Ob tem še pogovorno superca s pomenom izvrstno oz. kot podkrepitev trditve, in seveda superca kot zares veliko pivo v litrskem vrčku.

Stari SSKJ navaja med gesli manj kot ducat primerov s predpono super-, nekaj pa jih je tudi v besedilu. Samostojno rabo besede ali kot predpono razlaga takole:

súper prid. neskl., pog. 1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič / atomska bomba je super orožje 2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super • žarg., teh. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super
super... ali súper... predpona v sestavljenkah za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: supermarket, supersila, supertanker b) kvalitativnega preseganja: superaristokrat, superavtomat c) visoke stopnje: superekspresen, supermoderen č) ponovitve na drugi, višji stopnji: superanaliza, superarbitraža

Zbirka Besede slovenskega jezika je zajela zelo bogat nabor (887 gesel), med njimi seveda tudi vsakodnevnice kot so supermarket, supervojak, superšportnik, superprevodnik, evrosuper (varianta od super), supertanker ipd. Ker gre za široko žetev besed iz različnih spletnih besedil, so med besedami seveda tudi raznorazne komaj razumljive "cvetke" (npr. supereta, superglup, superidejen ipd.).

GigaFida razkriva 141.686 pojavljanj predpone super-, od tega 4.764 različnih besed, za katere trdi, da so v osnovni obliki (kar pa včasih ne drži, najbrž ponagaja lematizator, ki se mu od hudega malce zvrti ob nekaterih superfinih besedah (med njimi so tudi neslovenske besede in razna čudesa kot supertrepalnice, supermrčes, superplevel, superskupinski , tudi superbralec ipd.). Najpogostejši je samostojni super (51.021), sledi pa mu za Slovence življenjsko pomembni superveleslalom (9.201), na koncu pa je seveda množica besed z enkratnim pojavljanjem (npr. superodlično).

Slovar tujk vsebuje okrog 70 tovrstnih gesel, ki pa so povečini specializirane strokovne narave (npr. supernatant, supernim ipd.) in jih zato ne moremo jemati kot merilo v današnji razpravi.

Google gre z zadetki v milijarde, vendar ti zadetki niso relevantni, ker posega v vse jezike in je slovenska besedila nemogoče dovolj učinkovito izdvojiti. Zanimivo pa je, da najde tudi termina superknjižnica in superknjižničar!

Iz zgornjih primerov rabe in pojavljanja besed s predponama super- in nad- se mi poraja zaključek, ki je žal bolj na nivoju občutka kot strokovne ugotovitve. V primerih, ko prinaša predpona super- pomen večjega, višjega, nadrejenega ipd., je slovenjenje z nad- nekoliko lažje (npr. nadbesedilo, nadinšpektor, nadzornik) kot v primerih, ko je pomen predpone izvrsten, odličen, vrhunski, izjemen, ekstremni, kjer tujo obliko super- raje ohranjamo (npr. superhiter, supermodel, supertanker, superveleslalom, supermoderen, sem bi sodila tudi superknjižnica in superknjižničar, pa seveda tudi superbabica iz istoimenske nadaljevanke za otroke).
Ker gre pri superpiškotku za njegovo kakovost, odličnost in izjemnost (to je vrsta sledilnega piškotka, ki pa ga je mnogo teže odkriti in navadnemu smrtniku tudi nemogoče zbrisati), ne pa nadrejeno, višjo oz. presežno stopnjo glede na druge piškotke, mi gre termin superpiškotek dovolj mehko v uho, vsekakor pa se zavzemam tudi za bolj slovensko sopomenko nadpiškotek. Počakajmo, kaj bosta prinesla čas in raba.

Piškotki in drugo drobno pecivo

© Chocolate Chip

V bližnji in daljni okolici, v službi, na cesti in doma, med sladkosnedci in diabetiki, med otroci ("Mami, jaz bi še enega!") in odraslimi ("Ti prekleti kukiji!") najbrž še nikoli ni bilo toliko govora o tem pri otrocih in odraslih priljubljenem pecivu. No, prava gospodinja in tudi sladkosnedec sicer ločita med keksom in pravim kukijem in celo Oxford English Dictionary priznava, da so definicije za cookie lahko različne: "In Scotland the usual name for a baker's plain bun; in U.S. usually a small flat sweet cake (a biscuit in U.K.), but locally a name for small cakes of various form with or without sweetening." Ker pa tema današnjega pisanja ni pecivo, pač pa zloglasni mišji kakci, ki jih programi in spletne strani puščajo na naših računalnikih in si nas tako zapomnijo za drugič, predvsem pa kmalu o nas vedo več, kot o sebi uspemo kdajkoli (iz)vedeti sami, dodajmo še drugi pomen, ki ga pozna OED že od leta 2001:

Computing. A token or packet of data that is passed between computers or programs to allow access or to activate certain features; (in recent use spec.) a packet of data sent by an Internet server to a browser, which is returned by the browser each time it subsequently accesses the same server, thereby identifying the user or monitoring his or her access to the server. Cf. magic cookie n. Magic cookie is the more usual term in the field of UNIX programming, whilst cookie is prevalent when referring to browsers and the Internet.

Piškotki so se že dalj časa smukali okrog nas kot nekakšni strici iz ozadja, nikoli pa toliko očitni in/ali pomembni, da bi se povprečen uporabnik spleta za njih kaj bolj zanimal. Potem pa bum, bum, bum po njih. Naši varuhi in zakonodajalci so sprevideli zahrbtno naravo piškotkov in možnosti zlorabe ter zato zahtevali njihovo regulacijo, kot že pred tem za ravne kumare in pico iz krušne peči. Nastala je evropska direktiva in članice EU so jo povzele, ene bolj in druge manj striktno in dosledno. Ni ga lepšega, kot ko učenec prekosi učitelja. Pri nas določa recepte za piškotke Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom 1, 31.12.2012). O piškotkih obširno že dalj časa piše Wikipedia, v slovenščini pa so najbolj informativne in zagotovo ta hip tudi najbolj merodajne Smernice Informacijskega pooblaščenca, ki so nastale kot samostojna publikacija in dovolj nazorno ter natančno razjasnjujejo pojav in z njim povezana (tudi pravna) vprašanja, pooblaščenka pa ima tudi posebno piškotkom namenjeno stran z vprašanji in odgovori.

Piškotek, ki smo ga dolgo časa le v skrajni sili in s težavo izustili, ker kuki pač ne gre, se je lepo udomačil in v literaturi smo zabeležili že kopico sestavljenih poimenovanj za različne vrste piškotkov. Mnogi med njimi so pri srcu tudi bibliotekarjem, saj nam (čeprav pogosto na to niti ne pomislimo) pomagajo ugotavljati obisk posameznih spletnih strani in virov, spremljati in analizirati informacijske in iskalne navade oz. vedenje uporabnikov (nekaj je bilo o tem že v objavi Poimenovanja sodobnih uporabnikov knjižnice 2.0), samodejno avtentikacijo in login pri prehajanju med različnimi viri in še kaj.

1st party cookie	- lastni piškotek
3rd party cookie	- drugi piškotek
advertising cookie	- oglaševalski piškotek
authentication cookie	- piškotek za overjanje, avtentikacijski piškotek, overitveni piškotek
browser cookie	- brskalnik piškotek
cookie	- piškotek
HTTP cookie	- HTTP piškotek
magic cookie	- čudežni piškotek
persistent cookie	- trajni piškotek, shranjeni piškotek
secure cookie	- varnostni piškotek
session cooki	- začasni piškotek, sejni piškotek
supercookie	- superpiškotek
tracking cookie	- sledilni piškotek
web cookie	- spletni piškotek, web piškotek
Zombie cookie	- zombi piškotek

Igračkanje z Google Trends izriše spodnja diagrama, ki kažeta pogostost spletnih iskanj po izbranih terminih v zadnjem desetletju. Pri tem je seveda nemogoče razločevati namen oz. interes iskanja (pecivo ali računalništvo), kljub temu pa spodnji diagram omogoča tudi utemeljeno sklepanje o tem.

Globalni splet: Iskanje edninske in množinske oblike besede cookie se pokaže skoraj kot izpis pregleda EKG in pravilnega bitja srca. Izraziti ritmično ponavljajoči se vrhovi so novembra in decembra, manjši pa februarja. Rekel bi, da gre za gospodinje in gospodinjce, ki so iskali recepte ob božiču in za Valentinovo, ne pa uporabnike spleta, ki jih zanimajo računalniški piškotki. Značilno je enakomerno upadanje števila iskanj z edninsko obliko in sočasen porast iskanj z množinsko obliko besede cookie.

Slovenski splet: Brez dodatnega poizvedovanja sceno premalo poznam, da bi lahko argumentiral dva izrazita vrhova oktobra 2004 in avgusta 2005, verjetno imata kaj opraviti z Direktivo EU in našim prvim ZEKom (april 2004). Sicer pa je nekaj podobnosti z globalnim spletom in večjim povpraševanjem v decembrskem času, vendar to ni tako očitno in v pravilnem ritmu. Nedvomno pa smo ponoreli v letošnjem aprilu in maju, ko ne gre več za kulinariko, pač pa za zakonodajo EU in slovensko prilagajanje evropskim direktivam (pridevnik sem namenoma izpustil) in zahtevam ZEKom 1.

Najboljši blogi "ljubiteljev jezikov" v letu 2013

Blog in bloganje sta dosegla po človeku namenjenih merilih polnoletnost in zapuščata najstniško obdobje. Iz prvotno dnevniku podobnih zapisov navadno osebne narave, ki so pojavu dali ime (ang. web + log, spletni dnevniški zapis, slo. spletni dnevnik), se je razvila vrsta različnih tipov blogov, mnogi med njimi so danes poljudno-informativne, strokovne in tudi znanstvene narave. Zaradi sodelovanja so se oblikovale različne spletne interesne skupnosti kot tematske blogosfere, kjer se srečujejo in povezujejo blogi sorodne vsebine. Ena takih je tudi blogosfera "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers), kjer se blogi posvečajo vsemogočim vprašanjem najrazličnejših jezikov, od poučevanja in prevajanja do slovarjev in strokovne terminologije, jezikovnih značilnosti in posebnosti pa seveda tudi sodobnih tehnoloških rešitev na navedenih področjih. Jezikovni portal bab.la, ki nastaja v štiriindvajsetih jezikih in ponuja za te jezike tudi spletne slovarje in spletno učenje, in jezikovni blog (ki že prerašča v spletni časopis) LexioPhiles sta že petič zapored pripravila odmevno mednarodno tekmovanje Top 100 Language Lovers 2013, v katerem se v štirih kategorijah pomerijo blogi, Facebook in Twitter profili, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju ter podobnim tematikam. V kategoriji strokovnih jezikovnih blogov se je tekmovanja letos prvič udeležil tudi naš blog Bibliotekarska terminologija.

Tekmovanje poteka v treh fazah. Prva faza je postopek nominacije, v katerem avtorji blogov ali njihovi bralci predlagajo bloge za sodelovanje v posameznih kategorijah. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj je bilo prijavljenih skupaj kar 1.024 predlogov za bloge, Facebook in Twitter profile "ljubiteljev jezikov" s celega sveta. Kako lepa "okrogla" številka! V binarnem digitalnem svetu je to ravno 1k (2¹⁰)! Strokovna skupina izmed predlaganih izbere v vsaki kategoriji najboljših sto, ki se kot nominiranci uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. Veseli smo, da sta se letos med nominirance uvrstila tudi dva slovenska bloga, en prevajalski in Bibliotekarska terminologija, čeprav oba objavljata v slovenskem jeziku (vsi drugi so v enem od svetovnih ali vsaj "velikih" jezikov – predvsem je to angleščina, potem pa še nemščina, francoščina, španščina, portugalščina, poljščina, italijanščina in švedščina).
Druga faza je glasovanje, v katerem bralci na spletu glasujejo za svoje favorite in tako prispevajo del ocene. Za sto nominirancev v naši kategoriji je bilo letos oddanih skupaj kar 10.591 glasov, za vse kategorije pa je glasovalo več kot štirideset tisoč bralcev.
Zadnja faza je strokovno ocenjevanje, ki ga opravi ekipa recenzentov na podlagi presoje izvirnosti in strokovnosti avtorskih prispevkov, vključevanja relevantnih multimedijskih virov in hipermedijskega povezovanja, zastopanja lastnega mnenja avtorjev in interakcije z bralci.
V skupni konkurenci te mednarodne pisanojezične tisočerice se slovenska bloga žal nista uvrstila med prvih sto v skupni konkurenci niti med petindvajset najboljših blogov.

Sto najboljših v skupnem seštevku: blogi, Facebook in Twitter profili

Petindvajset najboljših blogov

Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.