torek, 24. januar 2017

Simpozij urednikov Islovarja

uredník tudi urédnik -a m (í; ẹ̑) kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: postati urednik na radiu, pri časopisu; urednik televizijske oddaje, knjižne zbirke / dežurni, glavni urednik; glasbeni, športni urednik; odgovorni urednik ki je ob pogojih zakona odgovoren za objavljene informacije; tehnični urednik ki objavi namenjena besedila, gradivo tehnično ureja; urednik fotografije
jezikosl. kdor v pisni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju

simpózij -a m (ọ́) 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja
2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili
um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev

Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki.
Slovar zajema informacijsko izrazje, to je temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so podatkovne baze, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. Besed splošnega pomena Islovar ne vsebuje.


O Islovarju smo ob njegovi desetletnici na straneh bloga Bibliotekarska terminologija že pisali, prav tako lani poleti ob veliki prenovi slovarja. Sestavlja in dopolnjuje ga že od leta 2000 Jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA (SDI), pisana skupina urednikov, v preteklem letu je bilo na različnih stopnjah slovaropisnega dela in priprave slovarja aktivnih dvajset sodelavcev. To so sodelavci različnih profilov od visokošolskih profesorjev in strokovnjakov iz prakse do prevajalcev pa tudi bibliotekarjev in slovenistov oziroma izkušenih slovaropiscev. Spletna rešitev, ki je bila lani temeljito prenovljena in postavljena na povsem nova izhodišča, ponuja urednikom številne možnosti, npr. iskanje in brskanje po slovenskem ali angleškem izrazu in po raznih s strukturo slovarja pogojenih kriterijih, vpogled v zgodovino urejanja posameznega termina, komentarje, razprave, povezave na koristne naslove in dostop do besedilnega korpusa informatike, zvočni zapis izraza, takojšnje spremembe pa seveda tudi možnost brisanja slovarskih sestavkov. Uporabnikom je poleg iskanja omogočeno tudi neposredno interaktivno dodajanje novih izrazov in razlag ter komuniciranje z uredniki ali drugimi uporabniki. Konec leta 2016 je bilo v Islovarju že 6.990 izrazov, opremljenih z razlagami in angleškimi ustreznicami, hiter pregled statistike delovanja slovarja pa pokaže, da dnevno število iskanj presega tisočaka in je bilo tako v lanskem letu okrog 390.000 iskanj. Brez dvoma velik dosežek, v Sloveniji ni podobnega terminološkega slovarja, pa tudi v tujini bi težko našli enak dosežek s tako skromnimi sredstvi.

Priprava slovarja poteka v manjših specializiranih strokovnih skupinah, nekatere se na delovnih sestankih srečujejo skoraj vsak teden, nekajkrat letno pa se zaradi usklajevanja zberemo vsi uredniki. Ko smo se odločali o poimenovanju za nas tako pomembnega največjega letnega zbora urednikov, smo naleteli na množico izrazov - kongres, konferenca, sestanek, znanstveni sestanek, simpozij, seminar, panel, panelna diskusija, okrogla miza, posvet, posvetovanje, srečanje, zborovanje, strokovno srečanje, delavnica in še kaj, kar opisuje organizirane oblike srečavanja, zbiranja ljudi s podobnimi interesi, predvsem zaradi izobraževanja, izmenjave in/ali usklajevanja mnenj, izkušenj, sprejemanja odločitev, zaključkov (tudi o teh poimenovanjih smo že pisali v objavi Simpozij, kongres, posvetovanje). Ker na srečanju razpravljamo in sklepamo o resnih stvareh, ob tem pa je to tudi prilika za skupno večerjo, navadno tam okrog novega leta, smo se malo zares in malo za šalo odločili za simpozij.

Tokrat simpozija nismo uspeli stlačiti v december, bil je prenatrpan in sodelavci preveč zasedeni na vseh mogočih koncih, zato je bil sklican 20. januarja 2017. V prijetnem lokalu na obrobju Ljubljane se je zbralo sedem urednikov, drugim čas žal ni dopuščal, da bi prišli.

 
  • Prvi del simpozija se je odvijal zelo delovno in resno po dokaj obsežnem dnevnem redu. Udeležence sta v odsotnosti predsednika SDI (ki je tudi eden od urednikov) Nika Schlambergerja pozdravila predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk in glavna urednica Katarina Puc. Glavna urednica je v nadaljevanju obširno predstavila letno poročilo o dejavnostih in rezultatih delovnih skupin, v letu 2016 sta bili to dve strokovni uredniških skupin in slovaropisna skupina, ki redakcijo zaključuje. Na skupaj 32 delovnih sejah so obravnavali 23 tematsko zaključenih zbirk. Velik poudarek je bil posvečen pripravi, testiranju, konverziji in operativnemu zagonu slovarja 3.0, ki z novo rešitvijo prinaša izboljšano uporabniško izkušnjo, poleg tega pa upošteva sodobne koncepte terminografije. Pri razvoju smo sodelovali s strokovnjaki Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki uporabljajo to novo orodje za gradnjo svojih slovarjev in tudi za poučevanje. Slovaropisna skupina je sodelovala tudi z drugimi strokovnjaki na področju terminologije, dobra izkušnja je bila udeležba dveh urednikov na Slovenskem terminološkem posvetu, kjer so se zbrali skoraj vsi za slovensko terminologijo pomembni deležniki in pripravili izhodišča za morebitno formalno sodelovanje, Islovar pa je bil večkrat izpostavljen kot primer zelo dobre prakse.
    V tem letu so na različne načine pri pripravi slovarja in slovarskega gradiva sodelovali Vladimir Batagelj, Katja Benevol Gabrijelčič, Alenka Brezavšček, Jurij Jaklič, Janez Kanič, Matjaž Kljun, Jože Kranjc, Tjaša Kuerpick, Tomaž Klobučar, Evelin Krmac, Zvonka Leder Mancini, France Mihelič, Igor Mlakar, Katarina Puc, Vladislav Rajkovič, Vanda Rebolj, Niko Schlamberger, Ljupčo Todorovski, Tomaž Turk, Vesna Videnovič, Radoslav Wechsterbach in Jerneja Žganec Gros.

  • Predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk, sicer tudi urednik in eden soavtorjev uspešne prenove slovarja 3.0., je predstavil strategijo slovarja, ki bo začrtala osnovne smernice nadaljnjega razvoja slovarja in dolgoročno tudi njegovega spletnega urejanja ter morebitnega sodelovanja s podobnimi projekti. Poudarek je na učinkovitosti poteka strokovnega dela in zagotavljanju ustrezne kakovosti ter pridobivanju novih urednikov za posamezna strokovna področja, kar naj zagotovi ustreznejši zajem terminov glede na razvoj stroke in tehnologije. Glede na zahteve uporabnikov je zato nujno zagotoviti vključevanje najnovejšega, tudi šele porajajočega se izrazja.

  • Janez Kanič je predstavil načrt dela za leto 2017, ki seveda temelji na že utečenih postopkih priprave slovarskega gradiva po strokovnih delovnih skupinah, pomembni za nadaljnje delo pa bodo tudi popravki in zaključna dodelava programske podpore. Ena ključnih nalog v tem letu bo pridobivanje novih urednikov, saj je bil v preteklih letih osip urednikov precej velik in je bilo zaradi tega delo nekaterih skupin močno ovirano ali skoraj ustavljeno. Več pozornosti bo posvečeno tudi promociji slovarja in njegove uporabe za različne ciljne publike. Za terminološko delo bo pomembno tudi tekoče vzdrževanje in dopolnjevanje besedilnega korpusa DSI (korpus informatike), ki ga pripravljamo že od leta 2003 in vsebuje besedila iz zbornikov Dnevi slovenske informatike, revije Uporabna informatika in posvetovanja Dnevi slovenske uprave. Trenutno zajema že 1.641 člankov, ki obsegajo skupaj 3.7 mio. besed. Več pozornosti bo posvečeno tudi predstavitvam oziroma promociji slovarja različnim skupinam uporabnikov.
  • O predstavljenih dokumentih in najpomembnejših vprašanjih je potekala živahna razprava, sprejetih pa je bilo tudi nekaj sklepov glede pridobivanja in vključevanja novih urednikov, predstavitev slovarja in politike nabiranja terminološkega gradiva. Letno poročilo, načrt in strategija z dogovorjenimi zaključki simpozija gredo še v pregled in potrditev upravnemu odboru SDI.
Slovar je namenjen uporabnikom, zato vas vabimo, da ga uporabljate in po potrebi tudi pokomentirate! Poleg njegove uporabniške prijaznosti in funkcionalnosti seveda predvsem njegovo vsebino, to je zajete ali manjkajoče termine in njihovo ustreznost. O terminih, ki kolikor toliko sodijo v okvir bibliotekarske terminologije, lahko podebatiramo tudi na tem blogu.


Uredniki ob eni od resnih razprav in odločitev. Od leve Tomaž Turk, Jurij Jaklič, Katarina Puc, Katja Benevol Gabrijelčič
in Evelin Krmac, Zvonka Leder je že odšla, za objektivom pa Janez Kanič.


Na tejle smo pa malo bolj sproščeni, na sliki tudi Zvonka Leder in Janez Kanič, slikala je Evelin Krmac.

Ne spreglejte, da omogoča Islovar tudi poslušanje zvočne podobe iztočnic, ki jih sintetizator govora ustvari samodejno na podlagi zapisa MRPA. To možnost nakazuje ikona zvočnika ob iztočnici desno zgoraj.

četrtek, 19. januar 2017

Iskljiv in/ali iskalen?

© TechnoLawyer Blog
Pred tednom sem v članku o Velikih in malih črkah v naslovih objav (pre)drzno uporabil res bolj malo znano in domala zasmehovano besedo iskljiv v stavku: "Afna v katalogu seveda ni iskljiva (po njej ni mogoče iskati)". Prsti so za hip zastali, ko jo je bilo treba natipkati (fraza "pero je zastalo" mi je še vedno bolj pri srcu), pa sem stisnil zobe in se trmasto odločil, da tako pač mora biti in bo kar bo. In je ostala v besedilu. Ni prav lepa, grda pa tudi ne. Slovenci smo pač taki, da kaj novega težko sprejmemo, od starega pa se ne moremo posloviti. In uporabiti kaj takega v govoru je čisto kaj drugega, kot napisati črno na belem, saj se spomnite, "Verba volant, scripta manent". Beseda je dokaj nova in skuša zapolniti pomensko vrzel tam, kjer smo doslej barbarsko in povsem po nepotrebnem uporabljali angleško besedo searchable. Ta se izgovori [ˈsɜːʧəbl] in tako smo imeli searchable pdf datoteke, opombe v katalogu niso bile searchable, v OPAC-u tudi posebni znaki niso searchable . . . Seveda smo si pogosto elegantno pomagali z opisno obliko kot: pdf datoteka, po kateri se lahko išče, po opombah se v katalogu ne more iskati, s posebnimi znaki (po posebnih znakih) se v OPAC-u ne more iskati. Okoli riti v žep bi temu rekli takrat, kadar gre za koncizen strokovni jezik. Zanimivo je, da so v angleščini besedo searchable začeli uporabljati že v času, ko se je rodil slavni Shakespeare (po navedbi angleškega slovarja Oxford English Dictionary naj bi bila uporabljena že v besedilu iz leta 1558, sam slovar pa jo je vključil leta 1911), mi pa po čem takem očitno nismo imeli potrebe. Res pa je, da se je tudi v angleščini pogostost rabe tebesede izjemno povečala prav v obdobju razcveta računalniške tehnologije.

Strma rast pogostosti uporabe pridevnika searchable v pisanih besedilih (knjigah) od sredine 20. stoletja in predvsem
v zadnji dekadi. Predvidevam, da zaradi opisovanja digitalnega okolja. Vir: Google Books Ngram Viewer

1. Iskljiv

V zadnjih letih se je z razvojem sistemov in informacijskih virov, ki so searchable ali pa to niso, pokazala resna potreba po slovenski ustreznici. Sramežljivo se je ob terminu iskalni, ki predstavlja povsem drugo pomensko področje, pojavila beseda iskljiv. Besedo že nekaj časa poznam in jo tu in tam tudi previdno uporabim, čeprav se dobro spomnim časa, ko sva se s kolegico Polono na ta račun dodobra nasmejala. Beseda je ob prvem srečanju res nekoliko nenavadna, vendar z besedotvornega vidika ni z njo nič narobe. Pridevniki s pripono -ljiv, ki jo uporabljamo predvsem za tvorbo izglagolskih pridevnikov s pomenom 'tak, na katerem je mogoče izvršiti pomen glagolskega dejanja', v slovenščini niso redkost. SSKJ (ta spletna izdaja omogoča enostavnejši izpis seznamov kot tista na portalu Ternmania) jih najde osemsto in več, njihovo razlago pa uvaja s ki se da + glagol . Taki so npr. barvljív, berljív, branljív čitljív, dedljív, deljív, dobavljív, dodeljív, prevedljiv, nèosvojljív, nèosvojljív, nèozdravljív, nèrazrešljív, nèsklonljív, ukrotljív, unovčljív, uporabljív , uresničljív, zazidljív, združljív itd. Med njimi je treba seveda prepoznati tudi take, ki pomensko ne sodijo v ta krog (npr. častítljiv, mamljív, milostljív, nèobčutljív, nèpreračunljív, nèvpadljív, potrpežljív, prizanesljív, spogledljív, vabljív, vprašljiv, zmogljív ipd.). O taki tvorbi pridevnikov (na primeru zamisljiv) je tekla beseda tudi v Jezikovni svetovalnici.

Termin iskljiv je v pisnih besedilih res še redko uporabljen, najpogosteje v zvezi iskljivi pdf, iskljivi format pdf, iskljiva datoteka. Besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida ga nista evidentirala, prav tako ga ne poznajo slovarji v sklopu slovarskega portala Fran. Navajam nekaj primerov rabe v spletnih besedilih, med drugim tudi v magistrski nalogi in uradnem dokumentu EU:

  . . . zadnja dvojna številka Jezikoslovnih zapiskov (15. letnik z letnico 2009) v iskljivem pedeefu dostopna na spletni strani. . .
. . . je izdelan kak iskljiv (torej interaktiven, ne zgolj slika) graf povezanosti . . .
Strokovno poslovne storitve . . . nudenje iskljivega spletnega oglasnega vodnika . . . nudenje iskljive spletne podatkovne baze z ocenami za kupce in prodajalce . . .
V končni podatkovni zbirki bodo vsa gradiva v obliki iskljivega .pdf
Podobno kot enkripcija z ohranjanjem vrstnega reda je tudi iskljiva enkripcija (angl. searchable encryption) aktualna predvsem zaradi . . . Iskljive enkripcijske sheme omogočajo iskanje ključnih besed nad tajnopisi skozi primerjavo enakosti dveh tajnopisov . . .
Nudenje spletne iskljive podatkovne baze s knjigami, zvočnimi knjigami, elektronskimi knjigami . . .
Velikost datoteke v neiskljivem formatu Adobe Portable Document Format (PDF) naj ne presega 30 MB.
Datoteke na tem mediju naj bodo v iskljivem formatu Portable Document Format (PDF) ali v obliki nezaščitene razpredelnice (Uradni list EU, dok 52014XC0128(03) )

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, si tudi drugi jeziki pomagajo na različne načine. Nekateri so našli bolj ali manj posrečeno ustreznico, drugi se zopet rešujejo z opisno zvezo (po katerem je mogoče iskati oz. po katerem ni mogoče iskati), kar pogosto zasledimo tudi v slovenskih besedilih.

angleško searchable non-searchable
bolgarsko даващ възможност за търсене които не дават възможност за търсене
češko který umožňuje vyhledávání který neumožňuje vyhledávání
francosko consultable non consultable
hrvaško pretraživi nepretraživi
italijansko ricercabile non ricercabile
nemško durchsuchbarnicht durchsuchbar
nizozemsko doorzoekbaar niet-doorzoekbaar
poljsko z możliwością wyszukiwania bez możliwości wyszukiwania
portugalsko pesquisável não pesquisável
romunsko cu funcție de căutare fără funcție de căutare
rusko с возможностью поиска без возможности поиска
slovensko iskljivneiskljiv
španskoconsultable no consultable


Iskljiv tudi v Islovarju.

2. Iskalen

V slovenskem jeziku je dokaj pogosta tudi raba terminov s pridevnikom iskalni, ki pa prinaša drugačen pomen in je ustreznik angleškega search - ki se nanaša na iskanje. Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije je zajel dvanajst terminov, ki jih sloveni bodisi s pridevnikom iskalni (npr. iskalni jezik), s samostalnikom v rodilniku (npr. zgodovina iskanja) ali predlogom za (npr. sistem za iskanje). Pri tem opozarjam na slabo rešitev prvega termina v tabeli (searchable field – iskalno polje), kjer bi bilo ustrezneje "iskljivo polje" (iskalno polje je po angleško search field, search box ali search bar). Slovar je nastajal pred letom 2002 in uredniki tega vprašanja takrat še nismo ustrezno rešili.

angleško slovensko   angleško slovensko
searchable fieldiskalno polje       ! ! !   search profile iskalni profil
search cycle iskalni cikel   search question iskalno vprašanje
search duration trajanje iskanja   search request iskalna zahteva, iskalni zahtevek
search facility iskalni pripomočki   search result rezultat iskanja
search history zgodovina iskanja   search rules pravila iskanja
searching system sistem za iskanje   search service služba za iskanje informacij
search key iskalni ključ   search strategy iskalna strategija
search language iskalni jezik   search term iskalni izraz
search option iskalna možnost   search time iskalni čas
search procedure iskalni postopek      

četrtek, 12. januar 2017

Velike in male črke v naslovih objav

albansko shkrimi verzal
angleško majuscule, capital letter, upper-case letter, cap
dansko majuskel , versal, stort bogstav
esperanto majusklo, grandlitero, ĉeflitero
francosko capitale , majuscule, lettre de haut de casse
italijansko maiuscola
katalonsko majúscula
litvansko majuskulai, didžioji raidės
madžarsko nagybetű
nemško Versal, Kapitälchen, Großbuchstabe, Versalbuchstabe
nizozemsko hoofdletter , kapitaal, kapitale letter, grote letter
norveško varsl, majuskel, flřyteblĺser
poljsko majuskuła, wersalik, wielka litera
portugalsko capital , maiúscula
romunsko capitală, majusculă
rusko маю́скул, маю́скульное письмо, прописная буква, заглавная буква
slovensko velika črka, majuskula, verzalka
špansko versal , versal, mayúscula, letra capital
ukrajinskoвелика літера, заголовна буква
   
Tokrat se lotevam malce nenavadne tematike, to je rabe velikih in malih črk v naslovih objav. Da ne bo nesporazumov, slabe volje ali prevelikega (po)smeha, razčistimo že na začetku, kaj sta namen in vsebina tokratnega sestavka:
 
  • Namenoma govorim o velikih in malih črkah, ne pa o začetnicah, ker gre lahko tudi za velike črke, ki niso vedno začetnice in lahko stojijo sredi besede.
  • Poudarjam, da ne gre za klasično vprašanje velikih začetnic v slovenskem jeziku, o čemer je bilo že mnogo napisanega (npr. serija vprašanj in odgovorov Velika ali mala začetnica v Jezikovni svetovalnici in drugod).
  • Problem je umeščen in zamejen izključno v kontekst bibliotekarske stroke, natančneje katalogizacije, in pojavljanja teh črk v naslovih objav, kot so zapisani v bibliografskem zapisu oziroma jih uporabniki najdemo v katalogu.
  • Čeprav gre za naslove, ne govorim samo o knjigah, pač pa naslovih kakršnih koli objav (torej knjig pa tudi člankov, posnetkov, spletnih objav ipd.). V sama besedila teh del in uporabo velikih črk v njih se ne spuščam.

1. Določila o rabi malih in velikih črk v katalogizaciji

V katalogizaciji se pri opisovanju enote (knjige, članka, videoposnetka ipd.) zajema (prepisuje) podatke praviloma z enote same oz. njenih sestavnih delov (naslovna stran, kolofon, ovoj, zavihki, predgovor ipd.) po vnaprej določeni prioriteti t. i. prednostnih virov. Podrobnosti o prednostnih virih podatkov in o predpisanih virih podatkov za posamezne vrste knjižničnega gradiva predpisujejo določila ustreznega Mednarodnega standardnega bibliografskega opisa (ISBD – International Standard Bibliographic Description) v točki 0.5. Teh priročnikov je sedem - ISBD(M) za monografske publikacije, ISBD(PM) za glasbene tiske, ISBD(A) za starejše (antikvarne) monografske publikacije, ISBD(NBM) za neknjižno gradivo, ISBD(ER) za elektronske vire, ISBD(CM) za kartografsko gradivo, ISBD(S) za serijske publikacije in ga je nadomestil ISBD(CR) za serijske publikacije in kontinuirane vire in ISBD(G) je splošni - in so vsi prevedeni v slovenski jezik, v pripravi pa je že tudi prevod Konsolidirane izdaje, ki je izšla v angleškem izvirniku leta 2011 (IFLA 2011) in združuje določila vseh sedmih specializiranih predhodnih.

Določila o tem, katere podatke in v kakšni obliki se pri katalogiziranju prevzame, predvsem pa, kako se jih zapiše v bibliografski zapis, predpisujeta pri nas predvsem dva pravilnika. Prvi, med katalogizatorji znan kar kot "Verona", je znamenita biblija katalogizacije iz jugoslovanskih časov in še vedno velja, drugi pa je izvirni slovenski priročnik, ki pa se mu tudi že malo poznajo leta:

  Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb : Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1983–1986

PREKAT [Elektronski vir] : priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil / uredili Zlata Dimec, Matjaž Hočevar, Irena Kavčič. - Besedilni podatki. - V Ljubljani : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005 Način dostopa (URL): http://www.nuk.uni-lj.si/prekat/prekat.asp

Osvežimo si poznavanje določil o rabi velikih začetnic in pisanja naslovov ter označevanja tiskarskih napak (ali drugih nenavadnosti, kamor sodi po mojem mnenju tudi primer SLOLvenskih klasikov, ilustriran spodaj) in poglejmo določila PREKATA (poudarke označil J. K.):

  0.6.2 Velike začetnice in kratice
Na splošno velja, da prvi element vsakega območja pišemo z veliko začetnico. [ . . . ]. Druge velike začetnice naj ustrezajo pravopisu jezika(-ov) ali pisave(-av), v katerih je podatek zapisan.

Pri angleških naslovih so na predlogi večkrat uporabljene velike začetnice pri vsaki besedi, razen pri predlogih in členih, vendar se pri prepisu držimo slovničnih pravil. Edina izjema so imena korporacij (institucij – tudi založb in sestankov), predvsem v angleščini, kjer ohranimo velike začetnice v skladu s predlogo.

1.1.7 Prepis stvarnega naslova
1.1.7.1 Stvarni naslov dobesedno prepišemo z naslovne strani oz. iz predpisanega vira podatkov, vendar ne nujno velikih začetnic ali ločil (gl. 0.4, 0.6). @ . . . ].

0.6.3 Tiskarske napake
Tiskarske napake prepišemo tako, kot se pojavljajo v enoti. Za njimi lahko napišemo »sic« ali »!« v oglatem oklepaju ([sic] ali [!]). Lahko jih tudi popravimo v oglatem oklepaju, pred popravkom pa napišemo »i. e.« (id est). [ . . . ].

2. Kakšna je katalogizacijska praksa danes?

Zgoraj citirana določila so danes edino razpoložljivo pa tudi edino zveličavno navodilo katalogizatorjem, vendar so nastala in dobro delovala v času bolj ali manj tradicionalno oblikovanih besedil in predvsem tiskanih publikacij. To pa se je v zadnjem času korenito spremenilo. Danes niso redka besedila (in naslovi tudi nepisanih objav), ki vključujejo grafične elemente in dobro mero ustvarjalne domišljije, ki presega klasične iz črk sestavljene besede. Marsikatera domislica je prevzeta iz različnih področij digitalnega sveta, predvsem pa so tovrstni pojavi značilni za elektronske objave, ki seveda tudi najdejo pot v knjižnični katalog.


© Whoo Alright Yeah Uh Huh
Ne glede na želje založnikov, ki seveda zagovarjajo take posebnosti svojih avtorjev, se katalogizatorji vedno trudijo, da so kataložni zapisi v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili, čeprav brez nekaterih zavestnih odstopanj ne gre. Ampak tudi Slovenski pravopis ni več mlad in ga ponekod že daje naduha, marsičesa pa še ni bilo, ko je pred leti nastajal (izšel 2001). Edini pravopisni napotek glede zapisovanja imen pri elektronskem sporazumevanju daje na primer Slovenski pravopis 2001 v poglavju o ločilih (člen 261), kjer navaja, da je piko mogoče postavljati tudi stično med imeni v elektronski pošti, pri čemer navaja zgled: france.kuhar@siol.net. In tu se neha.

Pred kratkim je bilo vprašanje Elektronski poštni naslov kot naslov knjige tudi predmet obravnave v spletni Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vprašanje so postavili katalogizatorji NUK-a, ki so imeli pred tem ob pripravi CIP-zapisa (domnevam) že obsežno in najbrž tudi malo živčno razpravo z založnikom glede "velikosti" začetnice in sestavnih delov naslova knjige. Jezikovna svetovalka se je ob tem seveda lahko opirala zgolj na zelo skromno in nepopolno pomoč pravopisa ter ne prav bogato in celo nedosledno prakso doslej.

Razprava me je pritegnila, saj sem o tem večkrat razmišljal že prej, zato sem se odločil pripraviti to objavo za blog in pojasniti svoje nestrinjanje s preveč rigidnim oklepanjem tradicionalnega gledanja na rabo velikih in malih črk v naslovih.

3. Zakaj se teh določil včasih ni dobro držati?

Teme se bom lotil nekoliko širše kot le z ozirom na pojav elektronskega naslova v naslovu knjige oz. namesto naslova objave. Trdim, da nekatera vprašanja v zvezi z naslovi objav žal ne morejo v celoti soditi v domeno razsojanja z vidika pravopisa in pravil slovenskega jezika. Naslov objave (govorimo o knjigah, vendar tudi o člankih in podobnih objavah, ki niso samostojne publikacije) ni "besedilo kar tako", ki bi ga lahko lektorirali in/ali popravljali, pač pa avtorska stvaritev po željah in navdihu avtorja [sic!]. Na to smemo le opozoriti. Nenavadna oblika naslova ima morebiti dodatno sporočilno vrednost, ki jo lahko s spreminjanjem (in slovničnim "popravljanjem") pohabimo ali celo povsem izničimo! Glede na nekatere posebnosti je lahko naslov ali njegov del že skoraj kot logotip, kjer pravila velike/male začetnice ne veljajo in kjer so lahko v besedi poleg črk tudi posebni znaki ali celo slike (prej ko slej se bo v naslovu pojavil vsaj smeško, gotovo lahko nastane tudi celoten dokument, napisan v jeziku emoji (na spletu jih je že nekaj), ali pa beseda, zapisana z začetnim znakom @ namesto A). Primer nerodnega zapisa v knjižničnem katalogu so Pižamini SLOLvenski klasiki 1, v katalogu neposrečeno "popravljeni" v Slolvenski klasiki 1, kjer ima bralec seveda občutek, da je s prvo besedo v naslovu nekaj narobe (zatipk katalogizatorja), pri tem pa naslov povsem izgubi "sočnost", ki jo je avtor premišljeno poudaril in je zelo očitna na sami naslovnici! Poudarjeni LOL ima za (mladega) bralca zelo veliko sporočilno vrednost! Domnevam, da ga slovenski klasiki ne bodo kaj prida pritegnili, prej odbili, za sLOLvenskimi klasiki pa bo hitro "posrfal" in si knjigo vsaj ogledal, če že ne prebral.

Domnevati, kaj je naslov objave in kaj njeni sestavni deli, ki jih avtor izpostavlja oz. uporablja za razločevanje, je zelo kočljivo. Ali res vedno razumemo avtorje? Jaz jih pogosto ne. Naslov publikacije v obliki e-poštnega naslova je lahko (gre seveda za izmišljen ilustrativni primer) sestavljen iz dveh naslovov, kot npr. naslov trilogije in naslov posamezne knjige, vsak od njih je seveda pisan z veliko začetnico:

  Moji spomini@Mlada leta na kmetiji.yu
Moji spomini@Student naj bo.si
Moji spomini@Na stara leta.eu
Velike začetnice sem postavil po svoje, kdo ve, kako jih bi avtor. Namenoma sem uporabil različne pripone za geografsko oznako strežnika (.yu, .si, .eu) in ponazoril eno od možnosti skritih sporočilnosti elektronskega naslova.

Pa še o vprašanju velikih in malih črk pri elektronskih publikacijah, kjer so lahko stvari še bolj zapletene zaradi tehnološkega okolja. Menim, da je premalo znano, da nekateri računalniški strežniki razločujejo med velikimi in malimi črkami. Pri geslih za avtorizacijo dostopa je to zelo opazno in to večinoma poznamo (novejša gesla celo morajo vsebovati vsaj eno veliko črko), manj drugod. Ime strežnik oz. domene torej ni vedno neobčutljivo na male/velike črke (ang. case sensitive). Če je publikacija nameščena na takem strežniku, bo vsako spreminjanje črk vodilo v nedostopnost objave oz. sporočilo, da dokumenta na spletu ni. Primer spodaj to jasno ilustrira. Za dostop do dokumenta (slike) sem uporabil isti enotni naslov vira (URL), vendar sem v drugi vrstici spremenil ("popravil") ime naselja iz dravlje v Dravlje in slika ni več dostopna, za uporabnika torej izgubljena. V drugem primeru sem "popravil" začetnico naslova objave/besedila (Knjižnica) in besedilo je za bralca prav tako izgubljeno.

  Dostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/knjigobeznica-dravlje.jpg
  Nedostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/knjigobeznica-Dravlje.jpg
   
  Dostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/knjiznicavBTS.pdf
  Nedostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/KnjiznicavBTS.pdf
Res je, da naslov objave sam navadno še ni neposredna hipertekstna povezava do spletne vsebine, vendar naj kljub temu ohranja obliko in namen, ki jih je avtor s svojo stvaritvijo predvidel oz. želel sporočiti bralcu. Zato predlagam, da obravnavamo naslove objav s premislekom in pač hočeš nočeš upoštevamo nekatere bolj nenavadne posebnosti, ki si jih je avtor najverjetneje s premislekom izmislil in jih namenoma zapisal.

li ni to mogoče podoben vzgib, kot je privedel v davnini do prečudovitih vinjet in okraskov sredi besedila?

To razmišljanje in mnenje sem posredoval tudi sodelavcem svetovalnice in pravopisne skupine (ISJFR ZRC SAZU), dr. Heleni Dobrovoljc se zahvaljujem za odgovor in dodatne informacije. V letošnjem letu so namreč sodelavci pravopisne skupine (ki sodelujejo tudi v svetovalnici) dokončali predlog za prenovo pravopisnega poglavja o mali in veliki začetnici. Pri tem so se odločali tudi o pisanju črk v posebnih položajih, tudi v elektronskem sporazumevanju. Po njihovem mnenju opisani problem nakazuje, da bomo v prihodnje soočeni s hibridinimi položaji rabe velikih in malih črk, ki jih ne bo mogoče več tako razlikovati, kot smo to lahko storili do sedaj (ločeno za tiskani in digitalni medij).


Naslov, kot si ga je zamislil Pižama, je bil v katalogu deležen samo popravka velikih črk sredi besede, zato bi nepoučeni bralec pomislil, da se je
katalogizator zatipkal. Na portalu Dobreknjige.si so ohranili zapis naslova tako, kot je natisnjeno v knjigi.

Variacije na temo začetnice: Naslovnica knjige z naslovom, kot si ga je zamislil prevajalec in prav tako z malo začetnico naslov v
zapisu CIP. V dokončnem zapisu kataloga je naslov popravljen in pisan z veliko začetnico. Afna v naslovu je v obeh primerih
ohranjena, torej s prakso pogojena izjema in odmik od določil pravilnika. Afna v katalogu seveda ni iskljiva (po njej ni mogoče iskati).

sreda, 04. januar 2017

Brajica in njen svetovni dan

4. januar je svetovni dan brajice, pisave slepih in slabovidnih, ki je pomembno pomagalo v življenju milijonov slepih po vsem svetu, saj jim omogoča branje književnih del ali študij skupaj in bolj enakovredno z videčimi vrstniki. Svetovni dan brajice je ena od priložnosti, ko lahko posamezniki in inštitucije, ki sodelujejo s slepimi in slabovidnimi, opozarjajo na zapreke, s katerimi se slepi srečujejo v okolju in opozarjajo tudi na pomanjkljivo zakonodajo o avtorskih pravicah po svetu, ki slepim in slabovidnim ovira dostop do ustreznih učbenikov.

Brajica, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo, je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike sveta. Leta 1824 jo je pri 15 letih izumil Louis Braille, ki se je rodil 4. januarja 1809. Še kot otrok je zaradi nesreče povsem oslepel, vendar je bil kljub temu izjemno dober učenec in si tako pridobil posebno štipendijo. Šolal se je v Kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu, kjer je spoznal oficirja francoske vojske, ki je na zahtevo Napoleona razvijal kriptografske metode komunikacije in način komuniciranja, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Ta sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti, zato ga vojska operativno ni nikoli uporabljala. Louis Braille je hitro ugotovil vzrok za neuspeh te pisave - človeški prst ne more razbrati reliefnega znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko. Njegova rešitev je bila zasnovana na matriki celice s šestimi pikami - Braillovi celici - ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi in osnova za velik uspeh nove pisave.


Braillova celica

Bitna slika ASCII znaka s piksli
Pikra pripomba: Kot marsikaj dobrega, koristnega in danes nepogrešljivega (npr. digitalni računalnik, internet, KWIC-indeks ipd.) je tudi brajica nastala iz tehnologije, ki jo je razvijala (in financirala) vojaška mašinerija. Na srečo je šel razvoj naprej in uspešno našel pot tem izumom in izdelkom tudi v koristnejše in bolj človekoljubne namene!

Zanimivost: Brajica je nastala na nekaterih konceptih, za katere danes (zmotno) mislimo, da so zelo nove in revolucionarne iznajdbe zadnjih desetletij. Osnova brajice je digitalna in dvojiška (binarna za tiste, ki jim je tako bolj všeč), to je izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0) in je ekvivalent današnjemu bitu. Šest pik sestavlja celico, torej šestbitni bajt, urejen v matriko, kot je nastala črka na papirju pri matričnem tiskalniku ali podobno še danes nastajajo znaki na zaslonu. Bi torej lahko rekli, da je knjiga, napisana v brajici, potem pradigitalna knjiga?

Na podoben način deluje tudi t. i. braillova vrstica, namenjena delu z računalnikom kot nadomestilo oziroma nadgradnja tipkovnice. Nadaljnji razvoj sodobne tehnologije bo vlogo in pomen brajice nedvomno zmanjšal in jo (skoraj) v celoti nadomestil z novimi elektronskimi pripomočki.

Tipno gradivo (taktilno gradivo) je lahko del knjižnične zbirke, v knjižnici za slepe pa seveda predstavlja večji del zbirke, zato se je terminom na tem področju posvetil tudi Bibliotekarski terminološki slovar, ki obravnava naslednje termine:

brajica -e ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin.brajlica, Braillova pisava; prim. reliefni tisk
brájlica -e ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin.Braillova pisava, brajica; prim. reliefni tisk
Braillova pisáva -e -e [brájlova in brájeva] ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin. brajlica, brajica; prim. reliefni tisk
Braillova vrstíca -e -e [brájlova in brájeva] ž dodatek tipkovnici, ki slepim omogoča branje (2) podatkov z računalniškega zaslona v brajlici
pisáva za slépe -e -- -- ž pisava (1), ki jo berejo slepi s tipanjem, npr. brajica
izdája za slépe -e -- -- ž publikacija, izdana v Braillovi pisavi ali na zvočnem posnetku, namenjena slepim, slabovidnim
knjížnica za slépe -e -- ž specializirana knjižnica za slepe in slabovidne
optofón -a m naprava za pretvarjanje grafičnih znakov v zvočne signale, zlasti za pomoč slepim pri branju
povéčani tísk -ega -a m v katalogizaciji splošna oznaka gradiva za tiskano besedilo z večjimi črkami, namenjeno slepim in slabovidnim
típno gradívo -ega -a s gradivo z izbočenimi znaki in/ali različno oblikovano površino, namenjeno slepim in slabovidnim, npr. tiski v brajici
uporábnik s posébnimi potrébami -a -- -- -- m nav. v mn. uporabnik knjižnice, ki potrebuje zaradi svojih telesnih, psihičnih posebnosti ali drugih omejitev knjižnično gradivo posebne vrste ali prilagojene storitve, npr. slepi, slabovidni, gluhi, fizično ovirani uporabnik

Pozoren bralec je verjetno takoj opazil nedoslednosti, ki izhajajo iz fonetskega zapisa francoskega priimka Braille [braj] in izpeljanega pridevnika [brájlov in brájev], poleg tega pa še male in/ali velike začetnice pridevnika. Pri tem so sestavljalci slovarja upoštevali rabo teh terminov v strokovnih besedilih in seveda določila SSKJ-ja in SP-ja (takrat SSKJ2 še ni obstajal).

      SSKJ
Braillov -a -o [brájlov in brájev] prid. (ȃ) navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi
      Slovenski pravopis
Bráille -lla [braj] m z -em oseb. i. (ȃ) |francoski izumitelj|
bráillov in Bráillov -a -o [ajl] (ȃ) ~a pisava
brájlica -e ž, pojm. (ȃ) prakt.sp. braillova pisava
      SSKJ2
brájica -e ž (ȃ) pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: učenje brajice; odlomek iz knjige v brajici (več nima brajlica)

Dokaz, da gre zares za trd oreh in ne dovolj zadovoljivo rešen terminološki problem, kjer se pogledi slovarja in pravopisa vse prej kot prijazno križajo, je tudi razprava, ki je stekla v spletni Jezikovni svetovalnici leta 2016. Zaradi ilustrativnosti in boljšega razumevanja vključujem celotno objavo Pisava za slepe je »brajlica« ali »brajica«?:

Vprašanje:

V rabi smo zasledili, da Braillovo pisavo skrajšano lahko zapišemo kot brajlica in brajica, čeprav je v Slovenskem pravopisu 2001 zapisano brajlica. Kakšen zapis svetujete?

Odgovor:

V besedni družini Braille – Braillov – brajica (brajlica) je res precej zmede.

1. Braillova ali Brailleva pisava

Po osebi z imenom Braille so pisavo poimenovali Braillova oz. Brailleva. Ker priimek izgovorimo [braj], lahko svojilni pridevnik zapišemo z obema svojilnima obraziloma (-ov/-ev), čeprav izgovarjamo le drugega, tj. [brajev]. Podrobneje o tem v pravopisnem pravilu § 960 v SP 2001.

2. Braillova/Brailleva ali braillova/brailleva pisava

Ker take zveze poimenujejo lahko vrsto, npr. ena od vrst pisave je Braillova/Brailleva, jo po pravopisnem pravilu v § 185 lahko pišemo tudi z malo začetnico, tj. braillova/brailleva pisava.

3. brajica ali brajlica

Zapis z malo začetnico pogosto prekine pomensko povezavo z izhodiščnim lastnim imenom, zato tako kot pri primerih (Kneipp >) knajpova kava tudi v vašem primeru pogosto zasledimo zapis brajeva pisava, ki z univerbializacijo dobi obliko brajica. Res je, da predvsem v neuradni oz. pogovorni rabi zasledimo tudi zapis brajlova pisava in izhajajočo poenobesedeno različico brajlica. Zapis z l je rezultat neustreznega branja po črki.
Če želite uporabiti enobesedno možnost, potem predlagam, da se odločite za tisto varianto, ki je ustreznejša tako s fonetičnega kot slovničnega vidika, tj. brajica. Četudi je zapis v nasprotju s trenutno veljavnim pravopisom, je tudi res, da nekateri normativizmi tega pravopisa niso upravičeni.

Helena Dobrovoljc

Mogoče bo komu koristila ustreznica v katerem od tujih jezikov, zato smo zbrali še poimenovanja za brajico ali pisavo za slepe v 32 jezikih.

albansko Braj, alfabeti Braj
angleško Braille
bolgarsko Брайловата азбука
češko Brailleovo slepecké písmo, Braillovo písmo
dansko Braille-skrift, Braille-alfabetet, punktskrift
esperanto Brajlo, Brajla alfabeto
estonsko Braille kiri, punktkiri, pimedate kiri
finsko pistekirjoitus, braille-kirjoitus, Braillen merkistö
francosko braille, écriture Braille, caractère Braille, écriture tactile
grško γραφή Μπράιγ, Κώδικας Μπράιγ , στοιχείο Braille
hrvaško Brailleovo pismo, Brajevo pismo, brajica
islandsko Blindraletur
italijansko caratteri Braille
katalonsko braille, alfabet Braille
latovsko Braila raksts
litvansko aklųjų raštas, Brailio raštas
madžarsko Braille-írás, Braille-ábécé
makedonsko Брајова азбука, Брајово писмо, брајова азбука, Брајовата азбука
nemško Brailleschrift, Blindenschrift, Braille
nizozemsko braille, brailleschrift
norveško braille, blindeskrift, punktskrift
poljsko alfabet Braille’a
portugalsko Braille, alfabeto Braille, carateres Braille
romunsko alfabetul Braille
rusko шрифт Брайля, тактильный шрифт
slovaško Braillovo písmo
slovensko Braillova pisava, Brailleva pisava, Brajeva pisava, brajica, brajlica
srbsko Брајево писмо, Брајева азбука, Brajevo pismo, Brajeva azbuka
špansko braille , caracteres Braille, alfabeto braille, escritura táctil
švedsko braille , brailleskrift, punktskrift
turško Braille alfabesi, körler alfabesi
ukrajinsko шрифт Бра́йля

Ustava Republike Slovenije v brajici.