 |
ang. personalized book fra. livre personnalisé nem. personalisiertes Buch hrv. personalizirana knjiga srb. personalizovana knjiga ita. libro personalizzato špa. libro personalizado rus. персонализированная книга
V razpravi po Facebooku je Marko spomnil na reklamo za personalizirano kokakolo in postalo je jasno, da poznamo nekatere druge personalizirane izdelke bolje in že dalj časa kot personalizirano knjigo. Saj se najbrž spomnite na televiziji malo osladne reklame za personalizirano nutelo. Slovenska pošta ponuja izdelavo in prodajo personaliziranih poštnih znamk, ki jih čisto zares lahko nalimate na ovojnico, če seveda še veste, kaj je klasično pismo. Na slavnostnem kosilu lahko ponudite gostom ustekleničeno personalizirano vodo, banke pa že dolgo prepričujejo, da si naredite personalizirano bančno ali kreditno kartico. Tudi sam imam v kleti steklenico dvanajstletnega personaliziranega Jamesona, ki sem ga kupil po obredni degustaciji v irski destileriji, in personalizacija steklenice ni bila poceni…
Po spletu ponujajo še mnoga druga personalizirana darila, preveril pa sem tudi, kako je z rabo v različnih besedilih. V besedilnem korpusu Gigafida ni težko najti zanimivega in bogatega nabora besednih zvez s pridevnikom personaliziran. Mnoge med njimi prihajajo s področja spletnega oz. digitalnega marketinga.
|
 Personalizirana steklenica z odlično vsebino. |
|
|
Za sicer že udomačene sposojenke (iz tujega jezika prevzete besede, ki jih (za razliko od tujk) popolnoma prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku glede izgovorjave, pisave, pregibanja) personalizirati, personalizacija, personaliziran so sicer v rabi dokaj pogoste slovenske sopomenke poosebiti, poosebljenje, poosebitev, poosebljen, vendar praviloma v nekem drugem pomenu: pripisovati, človeške lastnosti, zmožnosti, značilnosti oz. predstaviti s človeško podobo (npr. denar je sveta vladar, v basnih nastopajo poosebljene živali ipd.). Množico takih primerov navaja tudi Gigafida. Ne morem pa seveda zamolčati, da najdemo med njimi tudi nekatere redke izjeme, ki opisujejo prilagoditev izdelka oz. storitve stranki, npr. poosebljeni RSS, poosebljeni panoji, poosebljeno sporočilo, poosebljena ponudba, poosebljena e-prodaja, poosebljena igrača, poosebljena (spletna) stran, poosebljena storitev, poosebljen seznam, poosebljen odnos, poosebljeno pismo, poosebljena vadba, poosebljeni predmeti in še kaj bi se našlo. Poosebljene knjige med njimi ni bilo, jo pa lahko dvakrat najdemo na spletnih straneh z Googlom. Pri nekaterih izrazih je kljub sobesedilu včasih težko ugotoviti, katerega od pomenov je imel pisec v mislih (npr.: "Poosebljena knjiga, ki skozi zgodbo nagovarja točno določenega otroka, ki bo prejel Škatlo presenečenja. Stranski junaki zgodbe so pripovedovalec, škratje Tim, Mila, Nanu in Don." (Škatla presenečenja); domnevam, da se v tej navedbi prepletata celo oba pomena: 1. knjiga je poosebljena, ker nagovarja, torej ima človeške lastnosti, 2. je tudi personalizirana, ker je prilagojena točno določenemu otroku).
Najverjetneje prav zato za prilagajanje izdelka ali storitve kupcu, stranki, naročniku v besedilih najpogosteje zasledimo katero od izposojenk (npr.: "Personalizacija sporočil je naslednja prednost spletnega novinarskega središča in pomeni možnost prilagajanja informacij posebnim potrebam novinarjev (npr. naročanje na mednarodne novice)". Vir: TERMIS: Terminološka podatkovna zbirka odnosov z javnostmi na portalu Termania)
Glede na pisanost in bogato bero že sprejetih izrazov lahko pričakujemo, da se bo tudi personalizirana knjiga "prijela", kar pa čisto nič ne ovira, da se ne bi še naprej trudili najti zanjo kakšnega boljšega poimenovanja.
© Biznis&finansije
 |
 |
 |
Objave
V razpravah o slovenščini kot akademskem jeziku, ki so ta trenutek prav živahne, mi je bil posebno všeč komentar, da smo v našem jeziku preveč previdni pri bogatenju in razširjanju jezika z novimi besedami in pojmi strokovnega in znanstvenega sporazumevanja. Zlasti je čutiti pomanjkanje izrazov v področjih, ki se izrazito hitro razvijajo in je njihov razvoj močan v okoljih, kjer prevladuje angleščina, npr. v naravoslovju. Ne morem se znebiti občutka, da skušamo pri iskanju novih besed biti jezikovno zelo avtohtoni, besede naj bi nujno imele ne samo slovensko »zvočnost« ampak tudi korenine v slovenščini. Vemo, da je angleščini njeno popularnost zagotovila imperialna zgodovina, sumim pa, da bi ji ob strogosti, ki jo opazujemo pri nas in ki meji že kar na čistunstvo, uspelo doseči današnjo popularnost, če bi se tako zamejevala pred tujejezičnimi vplivi. Saj vendar v angleščini ocene pripisujejo besedam, ki ne prihajajo iz anglosaškega praizvora, 60% vsega besedišča. Skoraj verjamem, resda skozi svoje zelo laično razumevanje, da je sposobnost asimiliranja za jezik pogoj preživetja.
OdgovoriIzbrišiTako se mi v konkretnem predlogu, da osvojimo »personalizacijo«, zdi ta povsem sprejemljiv in brez potrebe »poosebljanju« vsiljujemo ob že obstoječem še dodatno semantično breme.
Spoštovani kolega Franc, hvala za prispevane misli. Veseli me, da se zopet srečava na tem področju in seveda tudi, da so, kot najpogosteje, najina mnenja takorekoč usklajena. Povsem se strinjam z vami in tudi jaz nasprotujem pretiranemu purizmu za vsako ceno, čeprav se seveda vedno zavzemam za lep slovenski izraz tam, kjer to gre in se zaradi tega ne dela nasilja nad jezikom. Prav zaradi tega sem se v nekaj zadnjih objav zavzel za tujke oz. izposojenke in ne za nasilno slovenjenje (npr. personaliziran, tekstanje, emoji). Kot povsod cum grano salis!
OdgovoriIzbrišiAngleščina ima res mnogo bolj izraženo sposobnost sprejemanja in asimilacije besed iz drugih jezikov, kar je verjetno posledica zgodovine in načina oblikovanja jezika, predvsem v nekaterih izrazitih obdobij vključevanja besed iz drugih jezikov (npr. iz latinščine, francoščine in kasneje nekaterih kolonialnih okolij), gotovo pa pripomore tudi lažja "tehnična" asimilacija besede (pri nas je takoj vprašanje spola, izgovorjave/pisave, dodajanja končnic zaradi sklanjatve, spregatve, stopnjevanja ipd.). Vseeno včasih spregledamo, da je tudi slovenščina pisano posejana z besedami, ki so bile prevzete iz drugih jezikov, nam sosednih pa tudi daljnih. Nikomur ne zveni tuje avtomobil, motor, televizor, denar, sol, lokomotiva, telefon, tudi še nedavno tega dobljene besede kviz, sendvič, tobogan ne. Ne nazadnje tudi poimenovanja krompir, fižol in koruza prihajajo iz tujih jezikov.