|
Objave
A safe pair of hands (Newspaper idioms)
Pred 1 dnem
petek, 30. december 2016
Vesele praznike in srečno, zdravo ter uspešno 2017!
sreda, 28. december 2016
Bibliotekarska terminologija - Kaj ste brali leta 2016
Zagrizenemu piscu bloga se je ob zaključku leta nemogoče narediti Francoza in brezbrižno iti mimo podatkov, ki kažejo obisk bloga in popularnost posameznih objav. Katere objave so bralci največkrat obiskali, od kod obiskovalci prihajajo in kako dolgo se zadržujejo na blogovih straneh . . . to so podatki, ki pisca bodisi nagrajujejo in potrjujejo pravilnost njegovega početja in "politike" objavljanja, ali pa ga tudi pokarajo in posvarijo tam, kjer ni izpolnil pričakovanj bralcev ali jih je celo obšel. Skratka ocena, pohvala in/ali graja toletnega dela in vodilo za naprej.
Obisk bloga beležimo z Google Analytics, ker ima dovolj dobro izdelano in zanesljivo metodologijo, omogoča pa tudi natančne primerjave s preteklimi obdobji. Bloggerjeve številke so sicer mnogo večje in zato mnogo lepše 
, vendar je statistika nezanesljiva in pogosto ne omogoča primerjav, zato je ne uporabljamo. Po zbranih podatkih je bil obisk večji od povprečja preteklih let, letos je obiskalo blog več kot 6.670 uporabnikov in si skupaj ogledalo posamezne strani skoraj 29.000-krat, povprečen obisk pa obsega pregled nekaj več kot treh strani (objav) oz. traja okrog dve minuti. Dobra četrtina obiskovalcev se vrača, več kot 800 pa je takih, ki so obiskali blog več kot desetkrat (skoraj 400 bralcev se je vrnilo več kot 50-krat). Večji del jih seveda prihaja iz Slovenije (83 %), sledijo pa Velika Britanija, ZDA, Rusija, Hrvaška, Nemčija, Srbija, Avstrija, Italija itd. Med mesti pričakovano vodita Ljubljana in Maribor, vendar je St. Petersburg že na 9. mestu, kar ne preseneča, saj je zanimanje iz Rusije močno poskočilo po referatu in predstavitvi bibliotekarskega besedilnega korpusa na njihovi terminološki konferenci in objavi člankov v Rusiji in v Ukrajini.
Letošnje objavljanje je bilo (z izjemo poletnih mesecev) dokaj pogosto in redno, na svetlo je prišlo 43 objav izpod peresa blogovega urednika z dokaj pisanim naborom vsebin in ena objava gostujoče piske. Zanimanje za posamezne objave je bilo seveda zelo različno, v nadaljevanju pa poglejmo, kateri članki so zabeležili v tem letu največji obisk (neglede na leto njihove objave, ki je navedeno pred naslovom). Zvesti bralci boste med njimi morebiti našli kakšnega zanimivega, ki ste ga spregledali, novincem pa naj služijo kot pregled in predstavitev, kaj se na teh straneh dogaja.
| Leto objave | Naslov objave | Št. obiskov leta 2016 | |
| 2010
| Koliko je en kilobajt, megabajt, gigabajt? Ta članek je tudi sicer nedvomen šampion, saj beleži od objave leta 2010 že 7.354 obiskov! | 1.302
| |
| 2016 | Smeško, čustvenček, emoji | 707 | |
| 2013 | Narekovaji, navednice | 532 | |
| 2012 | Koliko je besed? | 512 | |
| 2014 | Strokovni nazivi v knjižničarstvu | 473 | |
| 2011 | Simpozij, kongres, posvetovanje | 410 | |
| 2012 | Lažni prijatelji | 409 | |
| 2016 | Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1) | 409 | |
| 2013 | Kako se imenujejo nekateri znaki? | 365 | |
| 2013 | Oklepaj, uklepaj in zaklepaj | 326 | |
| 2016 | O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem | 280 | |
| 2016 | Ghostwriter | 273 | |
| 2016 | Plažnice so za na plažo | 259 | |
| 2012 | Zakaj ne družabno omrežje? | 238 | |
| 2013 | (Dokler so še) Knjižne vezave | 238 | |
| 2016 | Slikopis | 227 | |
| 2016 | Tekstanje in ali ne bi šlo kako drugače… | 226 | |
| 2012 | Tipanka | 196 | |
| 2016 | Prenovljen Islovar 3.0. | 189 | |
| 2012 | Metapodatki | 184 |
Letos je blog Bibliotekarska terminologija ponovno sodeloval na spletnem tekmovanju blogerjev in tviteratov v blogosferi "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in bil v pisanojezični mednarodni konkurenci med tisoč prijavljenimi uvrščen na 47. mesto, med strokovnimi jezikovnimi blogi pa celo na 12. mesto, zato ima pravico nositi oznako Top 25 Language Professional Blogs 2016. Del ocene ste v glasovanju poleg mnenja strokovne žirije prispevali tudi vi, drage bralke in bralci, ki ste za blog glasovali. Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, tudi takih vas ni malo, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.
Bibliotekarska terminologija se je
uvrstila na odlično 12. mesto.
nedelja, 25. december 2016
Trganka tudi v bibliotekarstvu
© proad |
 © Kartografija |
Brskanje in iskanje v slovarjih in spletnih besedilih pokaže, da je trganka tesno povezana s terminom lepljenka, ki pa ima lahko več pomenov na povsem različnih področjih. Tudi v besedilih, to potrdi preverjanje v korpusu
Gigafida, se lepljenka najpogosteje pojavlja v upodabljajočih umetnostih kot slikarska tehnika s sopomenko kolaž in skoraj sopomenkama trganka in striženka, ki opisujeta različne tehnike priprave in izdelave lepljenke/kolaža. Tudi drugi pomen je s področja umetnosti in pomeni delo, sestavljeno iz večjega števila različnih elementov ali fragmentov. Tako so ti štirje termini predstavljeni tudi v
SSKJ-ju na slovarskem portalu Termania:
|
tŕganka -e ž (r̄) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem odtrganih koščkov papirja, folije: obvladati lepljenko in trganko // slika v tej tehniki: razstavljati trganke lépljenka -e ž (ẹ̄) 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa; kolaž: zanimati se za gvaš in lepljenko // slika v tej tehniki: slikar razstavlja lepljenke 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirična lepljenka / baletna, gledališka lepljenka ♦ rib. ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic koláž -a tudi colláge -a [kolaž] m (ȃ) 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa, lepljenka: gvaš in kolaž / izdelki v kolažu // slika v tej tehniki: kupil je lep kolaž 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirični kolaž / dramski kolaž stríženka -e ž (ȋ) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem izrezanih koščkov papirja, krpic: striženka in trganka // slika v tej tehniki: delati striženko |
Doslej torej nobenega sledu o tem, da bi se termin trganka uporabljal v založništvu, knjigotrštvu ali bibliotekarstvu v kakšnem drugačnem pomenu. Tudi Bibliotekarski terminološki slovar in Korpus bibliotekarstva ga nista evidentirala.
Pa vendar . . . Z povsem drugačnim pomenom se pojavi trganka v naslovu članka
|
MACAROL, Bogdan, fotograf Za bolj strnjeno ponudbo Krasa : turistična ponudba in ponudniki sežanske občine na novih oznakah in zemljevidu trganki / [besedilo in] foto Bogdan Macarol. - V: Primorske novice. - ISSN 1854-0570. - Leto 68, št. 50 |
Geografi pa ponujajo že kar celo razlago, kaj pojmujejo in poimenujejo s terminom trganka:
|
"Trganke so priljubljena oblika promocijskega materiala, ki ga turisti lahko brezplačno dobijo na informacijskih centrih. Na prvi strani je običajno natisnjena karta oziroma zemljevid širšega območja mesta ali občine, na drugi strani pa je natisnjen center mesta s poudarjenimi znamenitostmi. Zraven so zbrane še vse ostale informacije, pomembne za turiste, vključno z gostinsko ponudbo in namestitvijo. Trganke so med seboj zlepljene v bloke po 50, 100 ali več izvodov. Posamezen izvod se zato odtrga – odtod ime trganka. Trganke izdelujemo običajno v formatu A3, vsebina pa je povsem prirejena naročniku." Kartografija |
Trganka je torej blok enako potiskanih in zlepljenih listov, namenjen didtribuciji tako, da se listi iz bloka lahko iztrgajo. V bibliotekarski terminologiji bi torej sodila med t.i. drobne tiske. Najpogosteje so tako zlepljeni manjši zemljevidi in druga turistom namenjena informativno-propagandna gradiva, npr. v hotelskih recepcijah, turističnih informacijskih centrih ipd. Podobno kot zemljevidi so lahko zlepljeni v blok in namenjeni (od)trganju tudi lističi manjšega koledarja, kjer je navadno za vsak dan (lahko tudi teden ali mesec) po en listič z datumom. Ti so pogosto speti in za trganje perforirani.
Popolne ustreznice v drugih jezikih nisem našel, nekaj približkov je v spodnjem naboru, vendar je lahko njihov pomen tudi nekoliko drugačen – tako se imenujejo v brošuro, revijo med ostalo vsebino uvezani perforirani listi s propagandno vsebino (npr. kot kupon, naročilnica za revijo ali kak drug izdelek).
|
|
sobota, 17. december 2016
KWIC, KWAC, KWOC
 © 7blog Nekatere druge vrste besednih indeksov so še:
|
Učinkovito in kar se da hitro iskanje ter pridobivanje pravih informacij iz velike količine knjig, člankov in drugih dokumentov je bilo že vedno ena od kritičnih točk strokovnega in znanstvenega delovanja, pa seveda temu namenjenih podpornih dejavnosti, to je knjižnic in dokumentacijskih služb. Danes, ko merimo in ocenjujemo iskanje in dostop do relevantnih informacij v sekundah in s številom za to potrebnih klikov, si težko predstavljamo sisteme za poizvedovanje v predračunalniški dobi. Kljub ročni ali "peš tehnologiji" so bili postopki in orodja neverjetno dobri in učinkoviti. V bibliotekarstvu in dokumentalistiki se je kot posebna stroka razvilo indeksiranje, to je označevanje vsebine dokumenta, publikacije z indeksirnimi izrazi, npr. deskriptorji, ključnimi besedami, notacijami določene klasifikacije, zato je v rabi tudi sopomenka vsebinsko označevanje. Historično gledano lahko rečemo, da se je bibliotekarstvo osredotočalo izključno na prekoordinatno indeksiranje, to je določanje indeksnih izrazov že takoj ob vstopu dokumenta v sistem (npr. knjižnico), indeksiranje pa opravi človek, tudi danes. Ti indeksirni izrazi so lahko po njegovi presoji drugačni od besed v dokumentu (npr. v naslovu, abstraktu ipd.) ali celo v drugem jeziku. Uporabnik se mora zato pri iskanju prilagajati sistemu (knjižničnemu katalogu, tezavru, deskriptorskemu sistemu) in jeziku, ki ga knjižnica uporablja (v nemški knjižnici je treba npr. iskati tudi slovenske knjige s pomočjo nemških gesel). Povsem drugačno je postkoordinatno indeksiranje, ki se opravi, ko je dokument že v sistemu, in ki uporablja besede ali besedne zveze iz samega dokumenta, to je ključne besede. Postkoordinatno indeksiranje danes že povsem enačimo z avtomatskim indeksiranjem, čeprav že tudi pred računalnikom ni bilo neznano. Besedna kazala je minuciozno pripravljal človek, v uporabo pa so šle navadno v obliki knjige. Zelo znane so biblične konkordance, to so besedna in imenska kazala s sobesedilom in kazalko na mesto, kjer se pojavljajo v bibliji. Najstarejše znane biblijske konkordance so sestavili bratje dominikanci že v 13. stoletju!
Tudi dobri in koristni izumi, vključno z računalnikom in njegovo uporabo, se pogosto rojevajo pod skrivnostno in temno tančico strahu in/ali zastraševanja, pa najbrž tudi sovraštva. Prve besedne indekse naj bi z računalnikom izdelala CIA kmalu po začetku hladne vojne že leta 1952 iz naslovov potencialno zanimivih/kočljivih/nevarnih dokumentov, širše in koristneje uporabno avtomatsko indeksiranje pa so razvili pri IBM-u šest let kasneje. V začetku šestdesetih let so se pojavili prvi KWIC-indeksi v naravoslovnih znanstvenih revijah in prav ta izdelava in seveda tudi uporaba indeksov iz naslovov in kasneje tudi (celotnih) besedil strokovnih in znanstvenih objav je prinesla akademsko slavo v nadaljevanju obravnavanim besednim kazalom.
Izrez iz KWIC-indeksa znanstvenega časopisa American Political Science Review za leto 1964.
© social science space
KWIC je angleška kratica za ključne besede v besedilu (Key Word In Context), osnovni koncept takega kazala je predlagal za organizacijo knjižničnega kataloga bibliotekar v Manchestru že sredi 19. stoletja, vendar ni uspel, razumljivo je bilo potrebnega preveč natančnega in zamudnega človeškega dela. Zato pa je zaživel z uporabo računalniških orodij in ostal vse do danes najpomembnejši med vsemi besednimi kazali. V knjižnicah in dokumentalistiki se zaradi možnosti iskanja po celotnih besedilih sicer več ne uporablja, ostaja pa nepogrešljiva njegova različica v konkordančnikih za jezikovne analize in raziskave besedil.
KWIC-indeks je permutirano kazalo, urejeno tako, da se v njem pojavi naslov članka (ali poved iz besedila) v novi vrstici tolikokrat, kolikor je v naslovu besed (z izjemo blokiranih besed), vsakič je izpostavljena druga beseda, urejene pa so po abecedi. Kazalo sestavljajo v vsaki vrstici trije segmenti: ključne besede, navadno iz naslova ali tudi glavnega besedila dokumenta, poravnane v središčnem stolpcu, ki predstavljajo za uporabnika iskalni niz; kontekst ali sobesedilo levo in desno od ključnih besed, ki nam natančneje določa pomen oz. rabo ključne besede; identifikacijska koda, ki omogoča dostop do bibliografskih podatkov o dokumentu ali do celotnega dokumenta.
KWAC je angleška kratica za ključne besede in besedilo (Key Word and Context) in je le varianta KWIC-a, saj so besede vzete (iztrgane) iz besedila in abecedno razvrščene na levem robu kazala, na desni pa jih spremljajo naslovi (ali povedi), v katerih se besede pojavljajo (vendar se ključna beseda v njih ne ponovi). Tudi KWOC ali ključne besede zunaj besedila (Key Word Out of Context) je podobna varianta, vendar se pri tem izpisuje desno od besede celoten naslov (poved).
Za razlage se sklicujem na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja (na spletnem portalu Termania), ki obravnava vse tri indekse dovolj izčrpno. Poglejmo še, kako poimenovanje teh kazal prevajajo v nekatere druge jezike.
|
|
|
|
Strma rast uporabe imen kazal KWIC, KWAC in KWOC v besedilih (knjigah) v šestdesetih in sedemdesetih letih ter
skoraj zaton v začetku tega tisočletja. KWIC, ki mu danes pravimo konkordančni niz, se pojavlja najpogosteje. Vir: Google Books Ngram Viewer
 |
 |
|
|
|
 KWIC-indeks: ključne besede v besedilu. Za primer bomo uporabili kar prikaz konkordančnega niza iz besedilnega Korpusa bibliotekarstva. |
nedelja, 11. december 2016
Žvižgač
Konec preteklega tedna, natančneje 9. decembra, je skoraj neopazno šel mimo nas
mednarodni dan boja proti korupciji, ki zaznamuje obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta za boj proti korupciji. Listina je bila podpisana 9. decembra 2003 v Meridi v Mehiki in predstavlja prvi globalni pravni instrument na protikorupcijskem področju, ki med drugim zahteva, da države članice sprejmejo svoje nacionalne strategije za preprečevanje korupcije in da ustanovijo samostojen organ, ki bo skrbel za njeno uresničevanje. Združeni narodi definirajo korupcijo kot "hudo kaznivo dejanje, ki lahko resno ogroža družbeni in gospodarski razvoj vsake skupnosti. Nobena država, regija ali skupnost pred njo ni imuna." Letos se ZN v globalni protikorupcijski kampanji osredotočajo na vpliv korupcije na izobraževanje, zdravstvo, pravosodje, demokracijo, blaginjo in družbeni razvoj. Zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu ta dan obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom osveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam. Ob tej priložnosti slovenska Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je problem korupcije v Sloveniji resen in realen. Korupcija ni vzrok, ampak posledica. Ampak ni videti, da bi se kdor koli kaj dosti vznemirjal zaradi tega.
V zvezi s korupcijo in njenim odkrivanjem (ali razkrivanjem) se je pojavil nov izraz whistleblower (tudi whistle-blower, whistle blower). To je oseba, ki razkrije kakršne koli informacije o nepravilnostih in nezakonitih ali neetičnih dejanjih, navadno v organizaciji, kjer je ali je bila zaposlena. Ta oseba navadno ostane anonimna. Slikovito poimenovanje je nastalo kot opis (prometnega) policaja ali sodnika na športni tekmi, ki s prodornim piskom piščalke opozarja na nepravilnosti in prekrške. Besedo je menda v tem pomenu prvi uporabil ameriški aktivist in borec za pravice državljanov Ralph Nader že okrog leta 1970, da bi omilil negativno konotacijo poimenovanj špicelj, ovaduh, informator, prijavitelj ipd. V širšo rabo je prišla beseda whistleblower šele mnogo kasneje (Googlev Ngram Viewer kaže strm vzpon rabe po letu 1980). Pri nas se je začela beseda množično pojavljati v medijih predvsem v zvezi z afero Wiki Leaks in imeni Julian Assange, Edward Snowden in Chelsea Manning. Mnogo jezikov je novost prevzelo in posvojilo kar v izvirni angleški obliki, kasneje pa so se marsikje vendarle pojavile lastne skovanke, tudi v slovenščini. Kaj kmalu se je pri nas uveljavila in utrdila raba termina žvižgač, ki ga obravnava že tudi Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (tiskana izdaja 2013, spletna izdaja 2014) in seveda tudi SSKJ2.
|
žvižgáč -a m, člov. (á) zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje članov svoje organizacije: najeti žvižgača; zaščita žvižgačev; Žvižgač ima v podjetju, organizaciji, vladni ali javni službi neposreden dostop do informacij o spornem ravnanju, o katerem obvesti organe pregona ali javnost E (↑) žvížgati |
Kaj pa uporabljajo v drugih jezikih?
|
|
Bogat izbor terminov s področja korupcije in njenega preprečevanja obsega Anti-corruption Glossary (Transparency International).
sreda, 30. november 2016
FRBR, FZBZ in še bolj nerodne izpeljanke
| |
|
| |
|
1. Ozadje ali kontekst v razmislek knjižničarjem
Tradicija knjižničnih katalogov je dolga, vendar skozi vso zgodovino glede funkcionalnosti brez eksplicitnih konceptualnih modelov ter (pre)pogosto usmerjena v administrativne funkcije nadzora in upravljanja knjižnične zbirke. Vloga kataloga kot orodja za uporabnika je bila zanemarjena. Šele v 19. stoletju pa so znani teoretiki in praktiki knjižničarstva (npr. A. Panizzi, C. A. Cutter), dokončno pa še Pariška načela leta 1961, opredelili knjižnični katalog in njegove osnovne funkcije, ki jih mora zagotavljati uporabniku, tudi s tega vidika.
Katalog mora biti praktično in učinkovito orodje, ki uporabniku omogoča, da:
|
Tem tradicionalnim zahtevam (v povsem analognem svetu) so se pridružile še nove, povezane z novimi in povsem drugačnimi vrstami knjižničnega gradiva ter novimi potrebami, pričakovanji in zahtevami uporabnikov v digitalnem okolju, vajenih novih in drugačnih (boljših?) računalniških orodij. Knjižnice se zato na svojem lastnem terenu prvič v zgodovini srečale s konkurenco, ki ji na nekaterih področjih niso povsem kos. Ni nova ugotovitev, da uporabniki vse bolj kritično in vse manj naklonjeno gledajo na še vedno zelo tradicionalno podobo knjižničnega kataloga. Uporabniki upravičeno menijo, da katalogi niso (niti najmanj) intuitivni, v primerjavi z drugimi predvsem spletnimi orodji in storitvami pa sploh ne. Zato se vse pogosteje načrtno izogibajo uporabi kataloga, celo takrat, kadar si hočejo gradivo izposoditi. "Vse je na spletu" zato žal ni več krilatica, ampak za marsikaterega uporabnika že povsem izoblikovan pogled na svet. Uporabniku ne moremo zameriti, da pričakuje enostavna orodja, za katera ni potrebno posebno usposabljanje, vendar so kljub temu kakovostna in učinkovita.
"V informacijski dobi se knjižnice soočajo z vedno večjo količino informacij in gradiv, ki te informacije vsebujejo. Zato je pomembno, da knjižnični katalogi uporabniku pomagajo najti gradivo, ki ga išče, na čim bolj učinkovit način. Mnoga pomembna dela imajo knjižnice v različnih oblikah. Trenutno se uporabniki pri katalogih soočajo z dolgimi, nepreglednimi seznami, ki pogosto navidez naključno razpršijo izdaje nekega dela med izdaje drugih del. Zato bi uporabnikom pomagali prikazi seznamov, ki bi bili bolj strukturirani. Trenutna praksa v knjižnicah ne pozna orodij, ki bi omogočala konsistentnost tovrstnih prikazov. Bibliografski podatki večinoma prav tako ne omogočajo ugotoviti, kako sta dva zapisa povezana. Zato je prišel čas za nov pogled na bibliografski svet. Ena izmed možnih rešitev je model Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ), ki so ga izdelali pod okriljem mednarodne knjižničarske zveze IFLA in izdali leta 1998. FZBZ je konceptualni model, ki predstavlja splošen pogled na bibliografski svet (Functional…, 1998). Od takrat je naletel na mešane odzive v knjižničarskih krogih." (Pisanski, J.; Žumer, M.: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ): analiza uporabnosti konceptualnega modela bibliografskega sveta. Knjižnica 53(2009)1-2, 61-76)Predlagani entitetnorelacijski model oblikuje nov koncept bibliografskega sveta (tudi bibliografski univerzum), v katerem so entitete povezane z gradivom in odnosi med njimi, istočasno pa je tudi uporabnik v interakciji z bibliografskim svetom. Entitete so:
- delo, izrazna oblika, pojavna oblika, enota
- oseba, korporacija
- pojem, predmet, dogodek, kraj
Za uporabnika je tako funkcionalnost bibliografskih informacijskih sistemov (katalogov) mnogo večja in boljša, večja je tudi intuitivnost in izkoriščanje možnosti, ki jih omogoča sodobna informacijska tehnologija. Novi koncept tega sistema pomeni popoln odmik od tradicije listkovnega kataloga tako za uporabnika kot tudi za knjižničarja (uporabniku nepriljubljenega, knjižničarju čaščenega kataloga). Knjižnica tako pridobi konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi informacijskimi ponudniki, predvsem pa se spremeni tudi pogled oz. razmišljanje o temeljih knjižničarskega dela in pojmovanja kataloga kot podatkovne zbirke, ki ni več zgolj računalniška kopija listkovnega kataloga.
Več o modelu: Wikpedija.
2. Terminološki problem in lomljenje jezika
Functional Requirements for Bibliographic Records (FRBR) so strokovna priporočila (in ne katalogizacijska pravila!), ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da bodo odražali konceptualno strukturo informacijskih virov. Objavila jih je (tudi kot knjigo z enakim naslovom) leta 1998 mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ) leta 2000. Ta priporočila so vzbudila v stroki različne odzive in razmišljanja o tako novem in drugačnem konceptu organizacije kataloga. Naletimo lahko na vse od odobravanja do dvomov in nasprotovanja. Pri tem se v strokovnem diskurzu seveda ne moremo izogniti besednim zvezam s pomenom uvajati, implementirati, upoštevati, uskladiti z, pretvoriti, konvertirati, prestrukturirati v skladu z . . . + FRBR oz. FZBZ. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se zato množično pojavljajo sinonimne izpeljanke iz akronima, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Angleščina torej tvori iz kratice glagolske oblike in samostalnik:
Po angleškem zgledu izpeljane termine lahko zasledimo tudi v francoskem in nemškem jeziku (fra. FRBRiser, FRBRisation, FRBRisé; nem. frbrisieren, FRBRisierung, FRBRisiert).
Seveda potrebujemo te termine tudi v slovenski bibliotekarski stroki, ker pa so besedne zveze uvajati, implementirati, upoštevati, uskladiti z, pretvoriti, konvertirati . . . + FRBR oz. FZBZ zaradi pogostega pojavljanja v besedilu nerodne in za besedilo obremenjujoče, smo se zatekli h kraticam. Iz naše kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša, dokler je vsaj stokrat ne ponoviš. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih vendarle pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati [frbrizírati in [fәrbәrizírati], frbrizacija [frbrizácija in fәrәbәrizácija], npr.:
FZBZ-(iz)acije ali fzbz(iz)acije ni bilo mogoče zaslediti niti v govoru niti v pisnih v strokovnih besedilih. Več o morebitni rabi teh novotvorjenk ni bilo mogoče ugotoviti. Iskanje po spletnih objavah ni v pomoč, ker je bilo doslej premalo objavljenih besedil, zato tudi
Korpus bibliotekarstva beleži le nekaj pojavljanj (frbrizacija in frbriziran skupaj samo 9). Tudi v Bibliotekarskem terminološkem slovarju lahko najdemo samo osnovna termina (kratico in izpisano obliko v angleščini in v slovenščini).
Doslej je šlo za nekoliko ožji krog o tem pišočih strokovnjakov, v naslednjih letih pa bo tudi v Sloveniji ta model prešel v prakso in s tem seveda tudi zelo razširjena raba problematičnih poimenovanj. Ker uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, ni primerna, postavlja pa se vprašanje ustreznosti tvorbe slovenskih terminov iz angleški kratic, smo povprašali za strokovno mnenje na svetovalnem portalu Terminologišče (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRCSAZU). Terminološki svetovalci so zelo hitro odgovorili z naslednjim pisnim mnenjem.
|
MNENJE SEKCIJE ZA TERMINOLOŠKE SLOVARJE:
Tvorjenje izpeljank s tujimi podstavami ali celo kraticami je v slovenščini zelo redko. V Slovarju novejšega besedja (v nadaljevanju SNB) najdemo sicer mcdonaldizacijo, MBA-jevca in NBA-jevca, DVD-teko, v korpusu Gigafida pa je nekaj izpeljank s kratico v osnovi, npr. RKC-izacija, POP-izacija, s.p.-izacija, HTV-izacija, CNN-izacija, EU-izacija, NBA-izacija. Vsi primeri so tvorjeni s kraticami, ki so v slovenskem okolju bolj ali manj uveljavljene, vendar pa nimamo relevantnih podatkov, ali so jih jezikovni uporabniki izgovorili v skladu s slovenskim pravorečjem ali so prevzeli angleški izgovor kratice. Zaradi narave terminologije je izgovorljivost manjkrat upoštevana pri tvorbi novih terminov, seveda pa je ne smemo zanemariti. Ker je slovensko poimenovanje že uveljavljeno in je že uvrščeno v Bibliotekarski terminološki slovar (Funkcionálne zahtéve za bibliográfske zapíse -ih -ev -- -- -- ž (krat. FZBZ in FRBR) mn. 'študija, ki definira osnovne funkcije kataloga in opisuje teoretični entitetno-relacijski model kataloga'), navedeni pa sta obe kratici, tako slovenska, ki je na prvem mestu, kot angleška, vam ne svetujemo, da bi nove tvorjenke nastajale iz angleške kratice, temveč svetujemo uporabo slovenske osnove, čeprav se v strokovnih besedilih že pojavi frbrizacija (npr. J. Pisanski: Utrinki z raziskovalnih čajank: Frbrizacija v Knjižničarskih novicah 2008/5, doktorska disertacija K. Švab, 2016: Analiza atributov in relacij v bibliografskih informacijskih sistemih). FZBZ-izacija ali fzbzizacija ni uveljavljena v strokovnih besedilih. V strokovnih besedilih se pojavljajo tudi zveze glagol + FZBZ, npr. implementirati FZBZ, upoštevati FZBZ, tudi implementacija FZBZ. Zanimivo nedoslednost kaže članek Pisanski, Žumer: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ): analiza uporabnosti konceptualnega modela bibliografskega sveta v Knjižnici 53 (2009) 1–2, str. 61–76, kjer je sicer uporabljena kratica FZBZ, hkrati pa tudi frbrizacija, frbrizirani katalogi … Nekajletno pojavljanje termina v besedilih torej ni podprlo tvorbe izpeljanke s slovensko osnovo, temveč se ob uveljavljeni slovenski kratici pojavlja besedna družina z angleško osnovo. Če upoštevamo terminološko načelo ustaljenosti (glede na relevantne vire), bi morali podpreti tvorjenke s frbr-, vendar nas to v tem primeru pripelje do situacije, ko hkrati uporabljamo že ustaljeno slovensko kratico FZBZ in tvorjenke iz angleške kratice FRBR, kar je s stališča slovenskega terminološkega sistema povsem nelogično. Če si torej prizadevamo za konsistentni slovenski terminološki sistem, bi vseeno morali uveljaviti samostalnik FZBZ-izacija, pridevnik FZBZ-iziran ter glagolsko izpeljanko FZBZ-izirati. Zapis z vezajem opozarja, da gre za kratico in da jo je treba tako izgovarjati. Če torej prvi del besede izgovarjamo s polglasniki, torej [fǝzǝbǝzǝizacija], beseda postane izgovorljiva. |
Mnenje Sekcije za terminološke slovarje je bilo objavljeno 21. 11. 2016 z naslovom FZBZ-izacija v rubriki Terminološko svetovanje.
Terminološkim svetovalkam in svetovalcem se za nasvet in mnenje najlepše zahvaljujem!
Ozrimo se za konec še malce naokrog in poglejmo, kako so kolegi drugod po svetu poimenovali ta model oz. naslovili prevod njegove objave v svojem jeziku (IFLA, Translations of FRBR) in katera iz kratice FRBR izpeljane termine uporabljajo:
| angleško | nemško | francosko | slovensko evidentirana raba |
slovensko predlog |
| FRBRize, frbrize | FRBRisieren, frbrisieren | FRBRiser | frbrizirati | FZBZ-izirati |
| FRBRization, frbrization | FRBRisierung, Frbrisierung | FRbrisation | frbrizacija | FZBZ-izacija |
| FRBRized, frbrized | FRBRisiert, frbrisiert | FRBRisé | frbriziran | FZBZ-iran |
| angleško | Functional requirements for bibliographic records |
| bolgarsko | Функционални изисквания към библиографските записи |
| češko | Funkční požadavky na bibliografické záznamy |
| francosko | Spécifications fonctionnelles des notices bibliographiques |
| hrvaško | Uvjeti za funkcionalnost bibliografskih zapisa |
| italijansko | Requisiti funzionali per record bibliografici |
| katalonsko | Requisits funcionals del registres bibliogràfics |
| latvijsko | FRBR : Funkcionālās prasības bibliogrāfiskajiem ierakstiem |
| madžarsko | A bibliográfiai tételek funkcionális követelményei |
| nemško | Funktionale Anforderungen an bibliografische Datensätze |
| norveško | Funksjonskrav til bibliografiske poster |
| portugalsko | Requisitos funcionais dos registos bibliográficos |
| romunsko | Cerinţe funcţionale pentru înregistrarile bibliografice |
| rusko | Функциональные требования к библиографическим записям |
| slovensko | Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise |
| srbsko | Funkcionalni zahtevi za bibliografske zapise |
| špansko | Requisitos funcionales de los registros bibliográficos |
| švedsko | Funktionella krav på bibliografiska poster |
 FUNKCIONALNE zahteve za bibliografske zapise : končno poročilo. - Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, 2000. |
 Včasih smo mu rekli "računalniško podprti katalog". Na srečo se je ta termin (skoraj) izgubil iz uporabe! |
 Da ne bi bil računalniški katalog samo elektronska oblika klasičnega kataloga. © Wikiwand |
četrtek, 24. november 2016
Knjižni sejem
Knjižni sejmi so že stara pogruntavščina, Frankfurtski knjižni sejem ima npr. že več kot petstoletno tradicijo, tam so se še pred izumom tiska s premičnimi črkami zbirali preprodajalci rokopisov. Kmalu po Gutenbergovem izumu so se pojavili prvi sejmi, namenjeni prodaji tiskanih knjig, hitro sta bila v Frankfurtu in Leipzigu najpomembnejša in to mesto sta zadržala prav do danes. Knjižni sejem v Leipzigu je vse od 17. stoletja pa do leta 1945 prekašal frankfurtskega, potem pa je zaradi blokovske delitve zastal v razvoju, zato je danes Frankfurter Buchmesse največji in najpomembnejši sejem na področju knjigotrštva v svetovnem merilu. Vsako leto pride tja več kot 7000 razstavljalcev iz 130 dežel. Klub temu ga po številu obiskovalcev prekaša Salone del libroTorino, tja pride v nekaj dneh več kot 340 tisoč obiskovalcev!
V začetku so bili knjižni sejmi namenjeni zgolj prodaji knjig, kasneje pa predvsem sestajanju in kupčevanju med založniki in knjigotržci, tako da posameznik knjig sploh ni mogel kupiti in je bil sejem zgolj razstava knjig. Danes so knjižni sejmi vsestranski festival knjige, kjer založniki in knjigotržci trgujejo in se dogovarjajo, pogosto tudi o avtorskih pravicah in še čem, obiskovalci si ogledujejo, listajo, berejo in kupujejo, ali pa zgolj nabirajo knjigotrške in sejemske kataloge, ki so se začeli pojavljati že v 17. stoletju. Ta osnovna sejemska dogajanje spremlja množica vsakovrstnih kulturnih in s knjigo povezanih dogodkov, od predstavitev knjig in srečanj z avtorji, do branja in predavanj, kavarniških pogovorov, dogodkov za otroke, tam so tudi podeljevanja prestižnih nagrad piscem, ilustratorjem, prevajalcem . . .
Tako in podobno, v večjem ali manjšem obsegu, se dogaja po vsem svetu. Ponekod so knjižni sejmi tudi specializirani, tak je na primer Knjižni sejem v Bologni, ki je namenjen otroški literaturi in otroškim knjigam, in je tudi največji te vrste na svetu. Ne prav daleč od nas so pomembni knjižni sejmi v Londonu, Pragi, Varšavi, Beogradu in Parizu, kjer so ga pomenljivo preimenovali v Salon du livre, sosedje v Zagrebu pa v Interliber. Čeprav je pritlikavi palček vsemi med temi, je Slovenski knjižnisejem za nas zanimiv, vznemirljiv in pomemben kulturni dogodek. Letošnji program je tako obsežen in zanimiv, da se je kar težko odločati kako in kam iti ali ne iti. Letošnji je že 32. po vrsti.
Ko je že ravno teden Slovenskega knjižnega sejma, pa poglejmo, kako rečejo knjižnemu sejmu v drugih jezikih.
|
|
|
Sogovorniki Andreja Kavčič, Samo Rugelj, Nataša Franko, Irena Sešek, Janko Klasinc, moderira Katja Rapuš. Iz napovednika: "Ob 10-letnici Zakona o obveznem izvodu publikacij smo se v NUK-u odločili povabiti vse deležnike v procesu nastajanja, zbiranja in ohranjanja obveznega izvoda kot kulturne dediščine. Na okrogli mizi bi soočili mnenja, pomen in izkušnje, ki so se nabrali v tem obdobju." (Foto I. Kanič)
|
|
ni JAK-ov, pač pa na stojnici našega karantanskega rojaka Wieserja. (Foto I. Kanič) |
petek, 18. november 2016
Maks Veselko praznuje 90 let
Zadnje dni oktobra je praznoval častitljivi jubilej, devetdeseto obletnico, naš kolega Maks Veselko, znani slovenski bibliotekar, prevajalec in romanist. Marsikdo med nami ga pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Ni več dosti takih, ki jim je bil kolega bibliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici kot katalogizator, vodja AIK, pomočnik ravnatelja NUK in vodja časopisnega oddelka. Več nas je takih poznih srednjih let, ki smo z njim sodelovali na Pedagoški akademiji v Ljubljani in na Filozofski fakulteti, v društvu in strokovnih telesih, kjer je bil še po upokojitvi več let zelo aktiven, največ pa je verjetno bibliotekarjev srednje in tudi že starejše generacije, ki jim je predaval in bil mentor najprej na Pedagoški akademiji in kasneje na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer je predaval do leta 1991. Vsem pa je zapustil isti pečat in nepozabni vtis vedno dobrovoljnega in veselega, skoraj razigranega kolega. Živ dokaz, da rek Nomen est omen pri njem prav zares drži! Vedno poln domislic in anekdot o sebi in svojih kolegih se je znal od srca in nezadržano nasmejati, tudi sebi in svojim napakam. Nepozabni so zato trenutki, ko je sredi resnega strokovnega dela, tako malo za sprostitev, izbruhnila skoraj mladostniško nagajiva razposajenost skupine "starih" bibliotekarskih kolegov (Maks Veselko, Jože Munda in Branko Berčič), da smo mlajši najprej kar osupnili, ko pa smo se jih navadili in začeli bolje razumevati njihov humor, smo komaj čakali naslednjo pavzo . . .
Poznamo ga kot prvega urednika strokovne revije Knjižnica, avtorja prvih učbenikov in priročnikov za bibliotekarje ter prvega pomembnega prevajalca bibliotekarske literature, predvsem mednarodnih standardov ISBD, s čemer je utiral pot oblikovanju in utrjevanju rabe strokovnega izrazja. Zato smo tako priljubljenega sodelavca in široko razgledanega ter v terminologiji podkovanega bibliotekarja in jezikoslovca z veseljem srečevali tudi v krogu Bibliotekarske terminološke komisije, v kateri je aktivno sodeloval od njene ustanovitve leta 1987 do poletja 2000 in pomembno prispeval k skupnim dosežkom terminološkega dela.
Maksu Veselku ob častitljivem jubileju kolegi in prijatelji iskreno čestitamo in mu želimo mnogo zdravja še naprej!
|
|
O Maksu Veselku in njegovem delu:
- Munda, Jože J.: Veselko, Maks mlajši. Slovenska bibliografija
- Maks Veselko. Wikipedija
- Kocijan, Gregor: Ob življenjskem jubileju Maksa Veselka. Knjižnica 45(2001)3, 171-174
- Hočevar, Matjaž: Maks Veselko: Osebna bibliografija. Knjižnica 52(2008)2–3, 187-194
četrtek, 17. november 2016
Kdo še potrebuje abecedo?
Naj mi kolegi, ki razumejo latinsko, ne zamerijo skoraj politične konotacije spodnjega napisa. © University of Delaware Library. An Alphabet Exhibition. |
Danes še nekaj besed o pozabnicah, pretežno se bom seveda posvečal besedam in besednim zvezam na področju bibliotekarstva, pri tem pa se bom omejil na tiste, ki so bile še pred kratkim žive in smo jih tekoče uporabljali. Poimenovanj iz bolj oddaljene preteklosti se bom izognil, čeprav jih še srečujemo v strokovni literaturi (kot npr. vrste zgodovinskih vezav in pisav, antična in srednjeveška poimenovanja kot so kapsa, skriptorij, armarij ipd.). Pri razlagah se bom skliceval na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletnem portalu Termania.
Že površno in povsem naključno brskanje po slovarju se pokaže kot zelo uspešno in v nekaj minutah se nakopiči obsežen nabor bibliotekarskih terminov na poti pozabe. Ampak začnimo na začetku abecede, kot se reda navajenim bibliotekarjem spodobi. Že na prvi strani slovarja gospodari abeceda z množico izpeljank in sestavljenk, skupaj z alfabetom jih imata skoraj štirideset. Abecedo in abecednik še poznamo in uporabljamo, pogosto sicer tudi v prenesenem pomenu kot začetek, prvo branje, prve informacije o nečem (poguglajte abeceda seksa za besedila ali slike in vam bo vse jasno), abecednik pa je še vedno pogost naslov knjižice za učenje branja in pisanja, čeprav se vprašam, ali današnji šolarji še znajo na izust zrecitirati abecedo (kaj šele naprej in nazaj!) in ali vedo, kje imajo mesto q, w, x in y. Saj vemo, da tudi mi prekaljeni veterani podlegamo urejevalnikom besedil in označujemo točke v besedilu a, b, c, d, e . . . in se odpovemo č-ju. Pri tem se najpogosteje ne zavedamo, da imamo še srečo s to svojo slovensko gajico in samo 25 črkami (no, nekaj smo jih še dodali in že čisto posvojili z angleščino pa še bolj z internetnim žargonom). Že nam dokaj bližnja slovaška abeceda ima skupaj kar 46 znakov, od tega 26 osnovnih črk, 17 z diakritičnim znamenjem in 3 digrafe (črka, ki je sestavljena iz dveh črk, vendar se obravnava kot ena sama), pravilno zaporedje teh 46 znakov po abecedi pa je seveda štorija zase. Estonska abeceda se nekoliko razlikuje od naše na prav poseben način. Pozna 32 črk, vendar se C, F, Q, W, Y in Y pojavljajo samo v besedah tujega izvora, bodite pa pozorni na zaporedje črk za Ž-jem! Ko smo s slovaškimi in estonskimi kolegi z računalnikom pripravljali tiskani bibliotekarski terminološki slovar za ta dva jezika, sem si že takrat prislužil zajeten šop sivih las in posvetlitev vseh ostalih!
 |
 |
|
|
|
Zastarelo sopomenko alfabet smo že skoraj pozabili in je več ne uporabljamo, podobno je z azbuko, za katero navadno uporabljamo besedno zvezo cirilska oz. cirilična abeceda in glagolska abeceda. Tudi poimenovanja podrobne delitve na grobo, fino, notranjo, strogo abecedo, ki opisujejo način razvrščanja v skupine in/ali v zvezno zaporedje ter nivo upoštevanja črk znotraj besede, niso več potrebna, saj se ob računalniških obdelavah podatkov s tem vsakodnevno nihče več ne ukvarja.
| abecéda -e ž ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; sin. alfabet (2); prim. alfabet (1), azbuka alfabét -a m 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v grščini; prim. abeceda, azbuka 2. zastar., gl. abeceda ázbuka -e ž ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici; prim. abeceda, alfabet (1)
gróba abecéda -e -e ž abecedna razvrstitev po začetni črki iztočnic, ki se uporabi v prvi fazi postopka abecediranja; ant. fina abeceda , stroga abeceda, notranja abeceda |
| ||
| |
Danes ga ni več med nami junaka, ki bi hotel ali moral ročno in "na pamet" razporejati karkoli po abecedi in upoštevati pravila, ki so bila včasih postulat pri delu urednikov katalogov in bibliografij. Sedaj torej nič več ne abecediramo in ne razvrščamo po abecedi, pa tudi abecedna ureditev ni več pomembna. Ste se kdaj vprašali, če je elektronska izdaja SSKJ-ja urejena po abecedi? Najbrž je, pa mi je prav malo mar tudi če ni, saj to ne vpliva na njegovo uporabnost. Pa računalniški knjižnični katalog, kako je urejen? Danes pač izberemo iz spustnega menija in pritisnemo na gumb . . . in stvari so razvrščene po naši želji. No, skoraj. V izbiri se abeceda nič več ne omenja, rezultati so tako lahko razvrščeni "po avtorju" in vsi vemo, da so to imena avtorjev, razvrščena po abecedi. Ne avtorji in avtorice na pločniku po spolu, starosti, velikosti, kilaži ali kako drugače.
|
abecedíranje -a s razvrščanje, urejanje po abecedi; sin. abecedno razvrščanje, alfabetiranje abecedírati -am dov. in nedov. razvrščati, urejati po abecedi; sin. alfabetirati abecédno razvŕščanje -ega -a s gl. abecediranje alfabetíranje -a s gl. abecediranje alfabetírati -am dov. in nedov. gl. abecedirati abecédna uredítev -e -tve ž ureditev, pri kateri so knjižnično gradivo, bibliografski vpisi, kataložni vpisi razvrščeni po abecedi značnic, gesel, drugih elementov bibliografskega opisa, npr. imenska, geselska, naslovna, križna ureditev, ureditev črka za črko, ureditev beseda za besedo |
|
uredítev čŕka za čŕko -tve -- -- -- ž abecedna ureditev, pri kateri niso upoštevani presledki med besedami, npr. v tem vrstnem redu: Obisk v posvetovalnici, Ob stoletnici, O morju; prim. ureditev beseda za besedo uredítev beséda za besédo -tve -- -- -- ž abecedna ureditev, pri kateri je upoštevana vsaka beseda kot samostojna enota, npr. v tem vrstnem redu: O morju, Ob stoletnici, Obisk v posvetovalnici; prim. ureditev črka za črko razporejeválna beséda -e -e ž beseda v geslu, naslovu, značnici, ki pri abecedni ureditvi beseda za besedo določa mesto gesla, naslova, bibliografskega vpisa v katalogu, kazalu, bibliografiji; prim. razporejevalna črka razporejeválna čŕka -e -e ž črka v geslu, naslovu, značnici, ki pri abecedni ureditvi črka za črko določa mesto gesla, naslova, bibliografskega vpisa v katalogu, kazalu, bibliografiji; prim. razporejevalna beseda |
| Obisk v posvetovalnici Ob stoletnici O morju |
O morju Ob stoletnici Obisk v posvetovalnici |
Tudi pri elektronskem katalogu ne pomislimo, da je pravzaprav urejen po nekem nam povsem neznanem sistemu, najbrž po identifikacijskih številkah in datumu vnosa podatkov. Njegovo urejanje (po abecedi ali kako drugače) ni več potrebno, kataložnih listkov ni več, da bi jih moral kdo uvrščati oz. vlagati v katalog in tako katalog tudi urejati. Zato tudi tovrstnega urednika kataloga ni več. Urednik kataloga počne danes vse kaj drugega.
|
urêjanje katalóga -a -- s razvrščanje kataložnih enot po formalnih in/ali vsebinskih vidikih; sin. redakcija kataloga (2); prim. vodenje kataloga, vzdrževanje kataloga vláganje v katalóg -a -- -- s uvrščanje kataložnih listkov v listkovni katalog; prim. uvrščanje v katalog, pravila za uvrščanje uvŕščanje v katalóg -a -- -- s razporejanje kataložnih listkov v katalog; prim. vlaganje v katalog, pravila za uvrščanje uredník katalóga -a -- m knjižničar (1), ki ureja katalog |
|
abecédni iménski katalóg -ega -ega -a m (krat. AIK) katalog (1), urejen po abecedi imen avtorjev ali stvarnih naslovov; sin. nominalni katalog abecédni katalóg -ega -a m po abecedi urejen popis knjižničnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog, abecedni stvarni katalog, naslovni katalog, križni katalog; sin. alfabetski katalog AIK AIK-ja [aiká] m krat., gl. abecedni imenski katalog krížni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem je v eno abecedno zaporedje združenih dvoje ali več abecednih katalogov, in sicer abecedni imenski, abecedni stvarni in naslovni katalog abecédni stvárni katalóg -ega -ega -a m (krat. ASK) stvarni katalog, urejen po abecedi predmetnih oznak;sin. abecedni geselski katalog, besedni katalog, geselski katalog, abecedni predmetni katalog, predmetni katalog, geselski stvarni katalog; prim. sistematski katalog, stvarni katalog |
Današnje razmišljanje je treba razumevati v kontekstu sodobne, to je današnje bibliotekarske terminologije, ko se ti termini v vsakodnevni praksi (skoraj) več ne uporabljajo. S tem pa jim nikakor ne odrekam pomembnosti in vloge v bibliotekarski terminologiji včerajšnjega dne, to dokazuje tudi njihova bogata zastopanost v Bibliotekarskem terminološkem slovarju in strokovnih besedilih, zajetih v besedilnem Korpusu bibliotekarstva, kjer se uvršča termin abeceda na seznamu pogostosti pojavljanja okrog 1200. mesta, abeceden pa 320. mesta.
S tem rešta potencialnih pozabnic v bibliotekarstvu seveda še zdaleč ni izčrpana. Kaj več o nekaterih drugih terminih, ki tonejo v pozabo, pa kdaj drugič. Če se spomnite česa zanimivega, sporočite!
Prva stran tiskane izdaje Bibliotekarskega terminološkega slovarja.
Pa naj mi še kdo reče, da brskanje po tiskanem slovarju ni zanimivo in vznemirljivo!
četrtek, 10. november 2016
Pozabnice v bibliotekarstvu
Nekoč je bil gibki disk. Pa ta še ni največji!
|
Nekaterim od teh je namenjena tokratna objava. Na misel, da bi se posvetil njihovemu spominu, sem prišel, ko sem pred nedavnim v tujini zabiljal deževno dopoldne v knjigarni in seveda kupil knjigo, pa še eno in še eno . . . Ena od teh so Potopljeni besedni zakladi: Besede, ki jih bomo pogrešali (naslovnica je na sliki levo spodaj), Dudnov slovarček besed, ki v nemškem jeziku izginjajo ali so že poniknile iz rabe. Poleg tega svetim v FB skupini s posrečenim imenom Pozabnice, ki se opisuje kot srečališče "Za vse, ki cenite in spoštujete besede, ki počasi odhajajo v pozabo". Tam sem si tudi izposodil naslov za tokratno objavo. Razvoj stroke in predvsem tehnologij, ki jih stroka uporablja, je vpeljal množico novih konceptov in terminov, mnogi stari in doslej uporabljani pa več nimajo razloga za obstoj. Ljubkovalno jim bom rekel pozabnice, nekoč živahne in iskrive besede, ki zamirajo in tonejo v pozabo.
Pretežno se bom seveda posvečal besedam in besednim zvezam na področju bibliotekarstva, pri tem pa se bom omejil na tiste, ki so bile še pred kratkim žive in smo jih tekoče uporabljali. Poimenovanj iz bolj oddaljene preteklosti se bom izognil, čeprav jih še srečujemo v strokovni literaturi (kot npr. vrste zgodovinskih vezav in pisav, antična in srednjeveška poimenovanja kot so kapsa, skriptorij, armarij ipd.). Pri razlagah se bom skliceval na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletnem portalu Termania.
Že površno in povsem naključno brskanje po slovarju se pokaže kot zelo uspešno. V ta namen je gotovo prikladnejše brskanje po tiskanem slovarju, nato pa seveda vzporedna uporaba kombinacije tiskanega in elektronskega slovarja. V nekaj minutah se nakopiči obsežen nabor terminov na poti pozabe, npr. izposojevalni listek, kataložni listek, kataložni predalček, kataložni pregradnik, listkovni katalog, knjižni katalog, disketnik, disketni pogon, kmalu tudi že CD in za njim DVD, gibki disk, disketa, iglični tiskalnik, numerator, OPAC terminal, ciklostil, šapirograf, kolportaža, jugoslavika, KWIC, KWAC, KWOC, robno kazalo, knjižno znamenje, tipkopis, v pozabo gre že tudi še pred nekaj leti živa splošnoizobraževalna knjižnica. Pa poskusimo narediti iz tega sračjega gnezda vsaj nekaj reda.
Velik dosežek slovenskih knjižnic je prav gotovo že dalj časa visoka stopnja avtomatizacije njihovega poslovanja in povezovanja računalniških katalogov v skupen sistem. Koncept računalniškega kataloga (nekoč se mu je reklo računalniško podprti katalog, na srečo je to že dolgo pozabnica!) in njegova vsestranska funkcionalnost že dolgo več ne potrebujeta ločenih katalogov glede na vsebino in ureditev. Vsa ta poimenovanja gredo torej v pozabo, ostala bodo le še v proučevanju zgodovine knjižnic in knjižničnih katalogov.
V Bibliotekarskem terminološkem slovarju na spletnem portalu Termania najdemo več kot sto terminov z nosilno besedo katalog, zato naj izberem le nekaj takih, ki bodo v vsakodnevni strokovni rabi izginili, če se jim to že ni zgodilo: abecedni katalog, abecedni geselski katalog, abecedni imenski katalog, AIK, akcesijski katalog, analitični katalog, ASK, centralni katalog, Centralni katalog knjižnic Slovenije, čitalniški katalog, decimalni katalog, deljeni katalog, dodatni katalog, formalni katalog, geselski katalog, imenski katalog, inventarni katalog, knjižni katalog, križni katalog, kronološki katalog, kumulativni katalog, listkovni katalog, lokacijski katalog, predmetni katalog, matični abecedni imenski katalog, matični katalog, naslovni katalog, osnovni katalog, pomožni katalog, predmetni katalog, prezenčni katalog , signaturni katalog, sistematski katalog, tematski katalog, topografski katalog, UDK-katalog.
Z računalniškim katalogom so povsem izginili tudi različni listki, npr.
bralni listek, geselski listek, izposojevalni listek, kataložni listek, knjižni listek, listek centralne katalogizacije, matični listek, nadaljevalni listek, napotilni listek, pomožni list, pregledni listek, začasni list,
prav tako tudi kartice, npr. aperturna kartica, luknjana kartica, mikrofiš kartica, mikrokartica, robno luknjana kartica, vizualna kartica, analitična kartica, dokumentacijska kartica, referatna kartica.
Listek s popravki, torej errata ali corrigenda, žal tudi izginja iz vsakodnevne rabe, čeprav se napake v tiskanih besedilih množijo kot uši na potepuškem psu, kar pa mnogih založnikov nič kaj ne vznemirja.
Iz vsakodnevne rabe izginjajo tudi poimenovanja s klasičnim katalogom povezanih predmetov, npr. kataložna kartica, kataložn listek, kataložna omarica, kataložni opornik, kataložni predal, kataložni pregradnik, jahač, opornik listkov, razporejevalka, šibika,
Podobno se je godilo poimenovanjem iz družine terminov kazalo in indeks. Izginjajo tista, ki zaradi računalniškega iskanja in uporabe elektronskih virov niso več potrebna, npr. analitično kazalo, besedno kazalo, kazalo naslovov, križno kazalo, permutirano kazalo, analitični indeks, dodatni indeks, imenski indeks, permutirani indeks, stvarni indeks. Tisti termini pa, ki poimenujejo kazala/indekse v tiskanih publikacijah, se ohranjajo, npr. (abecedno) kazalo oseb, krajev, bibliografsko kazalo, imensko kazalo, robno kazalo (natisnjeno ali vrezano na obrezi slovarja, leksikona). Prav tako množica terminov, povezanih z računalniškim indeksiranjem in podatkovnimi zbirkami. Veliki šampion je citatni indeks oz. citatno kazalo, ki na pogostosti uporabe samo pridobiva.
S prihodom novih medijev in različnih oblik publikacij se je nabor novih terminov samo povečal (npr. e-knjiga in elektronska knjiga, e-časopis in elektronski časopis, spletna publikacija, spletna objava, internetna objava, e-bralnik in elektronski bralnik ipd.) in ponekod povzročil nemalo zadreg (npr. različno tolmačenje, kaj je e-knjiga in kaj to ni, gl. E-knjiga in/ali digitalna knjiga?, ali kritično gledanje na razlikovanje Elektronski slovar in "slovar v elektronski obliki"). Stara, doslej uveljavljena poimenovanja se praviloma ohranjajo, izjeme so npr. kolportaža, akviziter, akviziterski izvod, iz rabe pa so se že skoraj povsem umaknila nekatera poimenovanja zastarelih tehnologij, npr. kaseta, zvočna kaseta, slušna kaseta, avdiokaseta, glasbena kaseta, govorna kaseta, videokaseta, OPAC terminal, kaseta, disketa, gibki disk, disketnik, v kratkem se bo to zgodilo tudi nekaterim drugim nosilcem (npr. CD, CD-ROM, DVD in izpeljanke, Blu-ray ali BD pa nikoli ni zares prišel v bibliotekarsko terminologijo, tudi z računalniškimi trakovi se nismo nikoli kaj dosti ukvarjali). Tukaj ne smemo pozabiti pisalnega stroja, ki je po dolgem sobivanju z bibliotekarji skoraj v trenutku izginil s pisalnih miz, in njegovega izdelka (tipkopis, pa tudi ciklostil in šapirograf).
Poimenovanje knjižnice se je že v preteklosti precej spreminjalo (Kako je bukvarnica knjižnica postala) in bukvišče, bukvarnica, bukvohranišče, knjigarnica ter podobna navlaka so že zdavnaj zastarele in več ali manj pozabljene besede. Nekaterih vrst knjižnic več ni in v pozabo gredo tudi njihova poimenovanja, npr. čitalniška knjižnica, delavska knjižnica, deželna knjižnica, dijaška knjižnica, gimnazijska knjižnica, kaznilniška knjižnica, ljudska knjižnica, okrajna knjižnica, okrožna knjižnica, prosvetna knjižnica, sindikalna knjižnica. Tudi splošnoizobraževalna knjižnica, ki se je priljubila s kratico SIK, se več ne uporablja, nadomestila jo je splošna knjižnica, ker tako veleva Zakon o knjižničarstvu.
Nemški slovarček pozabnic. Duden, 2016.
|
Ni še dolgo tega, kar je bilo to glavno orodje katalogizatorja . . .Tudi pisalni stroj bo kmalu pozabnica.
 . . . in numerator (še vedno) inventarizatorja. |
Kaj več o nekaterih drugih terminih, ki tonejo v pozabo, pa kdaj drugič. Če se spomnite česa zanimivega, sporočite! Lahko tudi kaj napišete in bomo objavili.
Naročite se na:
Objave (Atom)
