Piškotki in drugo drobno pecivo

© Chocolate Chip

V bližnji in daljni okolici, v službi, na cesti in doma, med sladkosnedci in diabetiki, med otroci ("Mami, jaz bi še enega!") in odraslimi ("Ti prekleti kukiji!") najbrž še nikoli ni bilo toliko govora o tem pri otrocih in odraslih priljubljenem pecivu. No, prava gospodinja in tudi sladkosnedec sicer ločita med keksom in pravim kukijem in celo Oxford English Dictionary priznava, da so definicije za cookie lahko različne: "In Scotland the usual name for a baker's plain bun; in U.S. usually a small flat sweet cake (a biscuit in U.K.), but locally a name for small cakes of various form with or without sweetening." Ker pa tema današnjega pisanja ni pecivo, pač pa zloglasni mišji kakci, ki jih programi in spletne strani puščajo na naših računalnikih in si nas tako zapomnijo za drugič, predvsem pa kmalu o nas vedo več, kot o sebi uspemo kdajkoli (iz)vedeti sami, dodajmo še drugi pomen, ki ga pozna OED že od leta 2001:

Computing. A token or packet of data that is passed between computers or programs to allow access or to activate certain features; (in recent use spec.) a packet of data sent by an Internet server to a browser, which is returned by the browser each time it subsequently accesses the same server, thereby identifying the user or monitoring his or her access to the server. Cf. magic cookie n. Magic cookie is the more usual term in the field of UNIX programming, whilst cookie is prevalent when referring to browsers and the Internet.

Piškotki so se že dalj časa smukali okrog nas kot nekakšni strici iz ozadja, nikoli pa toliko očitni in/ali pomembni, da bi se povprečen uporabnik spleta za njih kaj bolj zanimal. Potem pa bum, bum, bum po njih. Naši varuhi in zakonodajalci so sprevideli zahrbtno naravo piškotkov in možnosti zlorabe ter zato zahtevali njihovo regulacijo, kot že pred tem za ravne kumare in pico iz krušne peči. Nastala je evropska direktiva in članice EU so jo povzele, ene bolj in druge manj striktno in dosledno. Ni ga lepšega, kot ko učenec prekosi učitelja. Pri nas določa recepte za piškotke Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom 1, 31.12.2012). O piškotkih obširno že dalj časa piše Wikipedia, v slovenščini pa so najbolj informativne in zagotovo ta hip tudi najbolj merodajne Smernice Informacijskega pooblaščenca, ki so nastale kot samostojna publikacija in dovolj nazorno ter natančno razjasnjujejo pojav in z njim povezana (tudi pravna) vprašanja, pooblaščenka pa ima tudi posebno piškotkom namenjeno stran z vprašanji in odgovori.

Piškotek, ki smo ga dolgo časa le v skrajni sili in s težavo izustili, ker kuki pač ne gre, se je lepo udomačil in v literaturi smo zabeležili že kopico sestavljenih poimenovanj za različne vrste piškotkov. Mnogi med njimi so pri srcu tudi bibliotekarjem, saj nam (čeprav pogosto na to niti ne pomislimo) pomagajo ugotavljati obisk posameznih spletnih strani in virov, spremljati in analizirati informacijske in iskalne navade oz. vedenje uporabnikov (nekaj je bilo o tem že v objavi Poimenovanja sodobnih uporabnikov knjižnice 2.0), samodejno avtentikacijo in login pri prehajanju med različnimi viri in še kaj.

1st party cookie	- lastni piškotek
3rd party cookie	- drugi piškotek
advertising cookie	- oglaševalski piškotek
authentication cookie	- piškotek za overjanje, avtentikacijski piškotek, overitveni piškotek
browser cookie	- brskalnik piškotek
cookie	- piškotek
HTTP cookie	- HTTP piškotek
magic cookie	- čudežni piškotek
persistent cookie	- trajni piškotek, shranjeni piškotek
secure cookie	- varnostni piškotek
session cooki	- začasni piškotek, sejni piškotek
supercookie	- superpiškotek
tracking cookie	- sledilni piškotek
web cookie	- spletni piškotek, web piškotek
Zombie cookie	- zombi piškotek

Igračkanje z Google Trends izriše spodnja diagrama, ki kažeta pogostost spletnih iskanj po izbranih terminih v zadnjem desetletju. Pri tem je seveda nemogoče razločevati namen oz. interes iskanja (pecivo ali računalništvo), kljub temu pa spodnji diagram omogoča tudi utemeljeno sklepanje o tem.

Globalni splet: Iskanje edninske in množinske oblike besede cookie se pokaže skoraj kot izpis pregleda EKG in pravilnega bitja srca. Izraziti ritmično ponavljajoči se vrhovi so novembra in decembra, manjši pa februarja. Rekel bi, da gre za gospodinje in gospodinjce, ki so iskali recepte ob božiču in za Valentinovo, ne pa uporabnike spleta, ki jih zanimajo računalniški piškotki. Značilno je enakomerno upadanje števila iskanj z edninsko obliko in sočasen porast iskanj z množinsko obliko besede cookie.

Slovenski splet: Brez dodatnega poizvedovanja sceno premalo poznam, da bi lahko argumentiral dva izrazita vrhova oktobra 2004 in avgusta 2005, verjetno imata kaj opraviti z Direktivo EU in našim prvim ZEKom (april 2004). Sicer pa je nekaj podobnosti z globalnim spletom in večjim povpraševanjem v decembrskem času, vendar to ni tako očitno in v pravilnem ritmu. Nedvomno pa smo ponoreli v letošnjem aprilu in maju, ko ne gre več za kulinariko, pač pa za zakonodajo EU in slovensko prilagajanje evropskim direktivam (pridevnik sem namenoma izpustil) in zahtevam ZEKom 1.

Najboljši blogi "ljubiteljev jezikov" v letu 2013

Blog in bloganje sta dosegla po človeku namenjenih merilih polnoletnost in zapuščata najstniško obdobje. Iz prvotno dnevniku podobnih zapisov navadno osebne narave, ki so pojavu dali ime (ang. web + log, spletni dnevniški zapis, slo. spletni dnevnik), se je razvila vrsta različnih tipov blogov, mnogi med njimi so danes poljudno-informativne, strokovne in tudi znanstvene narave. Zaradi sodelovanja so se oblikovale različne spletne interesne skupnosti kot tematske blogosfere, kjer se srečujejo in povezujejo blogi sorodne vsebine. Ena takih je tudi blogosfera "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers), kjer se blogi posvečajo vsemogočim vprašanjem najrazličnejših jezikov, od poučevanja in prevajanja do slovarjev in strokovne terminologije, jezikovnih značilnosti in posebnosti pa seveda tudi sodobnih tehnoloških rešitev na navedenih področjih. Jezikovni portal bab.la, ki nastaja v štiriindvajsetih jezikih in ponuja za te jezike tudi spletne slovarje in spletno učenje, in jezikovni blog (ki že prerašča v spletni časopis) LexioPhiles sta že petič zapored pripravila odmevno mednarodno tekmovanje Top 100 Language Lovers 2013, v katerem se v štirih kategorijah pomerijo blogi, Facebook in Twitter profili, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju ter podobnim tematikam. V kategoriji strokovnih jezikovnih blogov se je tekmovanja letos prvič udeležil tudi naš blog Bibliotekarska terminologija.

Tekmovanje poteka v treh fazah. Prva faza je postopek nominacije, v katerem avtorji blogov ali njihovi bralci predlagajo bloge za sodelovanje v posameznih kategorijah. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj je bilo prijavljenih skupaj kar 1.024 predlogov za bloge, Facebook in Twitter profile "ljubiteljev jezikov" s celega sveta. Kako lepa "okrogla" številka! V binarnem digitalnem svetu je to ravno 1k (2¹⁰)! Strokovna skupina izmed predlaganih izbere v vsaki kategoriji najboljših sto, ki se kot nominiranci uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. Veseli smo, da sta se letos med nominirance uvrstila tudi dva slovenska bloga, en prevajalski in Bibliotekarska terminologija, čeprav oba objavljata v slovenskem jeziku (vsi drugi so v enem od svetovnih ali vsaj "velikih" jezikov – predvsem je to angleščina, potem pa še nemščina, francoščina, španščina, portugalščina, poljščina, italijanščina in švedščina).
Druga faza je glasovanje, v katerem bralci na spletu glasujejo za svoje favorite in tako prispevajo del ocene. Za sto nominirancev v naši kategoriji je bilo letos oddanih skupaj kar 10.591 glasov, za vse kategorije pa je glasovalo več kot štirideset tisoč bralcev.
Zadnja faza je strokovno ocenjevanje, ki ga opravi ekipa recenzentov na podlagi presoje izvirnosti in strokovnosti avtorskih prispevkov, vključevanja relevantnih multimedijskih virov in hipermedijskega povezovanja, zastopanja lastnega mnenja avtorjev in interakcije z bralci.
V skupni konkurenci te mednarodne pisanojezične tisočerice se slovenska bloga žal nista uvrstila med prvih sto v skupni konkurenci niti med petindvajset najboljših blogov.

Sto najboljših v skupnem seštevku: blogi, Facebook in Twitter profili

Petindvajset najboljših blogov

Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

Blog, post in objava

Blog, post in objava

© Rank Position – Affiliate Marketing

O blogih, bloganju, blogarjih, objavah in nekaterih drugih s to tematiko povezanih terminih sem pred časom tukaj že razpredal v zapisu Blog, spletnik, spletnikar in spletična. Od takrat se na tem področju res ni kaj prida spremenilo, zato ni posebnega razloga, da bi o tem ponovno pisal. Novo je morebiti le to, da se besede blog, bloganje, blogati in bloger (vendar brez sopomenske oblike blogar) že pojavljajo v letošnjem Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (ZRC SAZU 2013), ki (bog pomagaj!) omenja tudi baročno zvezo medomrežna knjigarna. Vzpodbudila pa me je objava (ang. post) na blogu italijanske terminološke kolegice Licie Corbolante, ki opozarja na staro in nikoli povsem preseženo napačno sinonimno rabo terminov blog in post tako v angleščini (o tem piše npr. tudi The Economist v svoji rdni jezikovni kolumni) kot tudi v jezikih, ki so angleška izraza neposredno prevzeli. Termin "blog" se namreč celo med pisci blogov pogosto napačno uporablja tudi za poimenovanje posamezne objave na blogu (ang. post), kot. npr. "Ta teden sem napisal že tri bloge" (pravilno: Ta teden sem napisal že tri objave). Ob tem še opozorilo, da sta v angleščini tako blog kot post lahko bodisi samostalnik ali pa tudi glagol:

Angleško:	Slovensko:
blog	blog -a spletno mesto s prispevki, članki, mnenji, ki jih en avtor ali več avtorjev objavlja kot dnevnik in jih bralci lahko komentirajo; sin. spletni dnevnik, spletnik
blog	blogati -am urejanti, pisati in komentirati blog, bloge; sin. spletnikovati (redko)
post	objava -e prispevek, članek, mnenje, objavljen na blogu, forumu
post	objaviti -im oddati, dati v javnost prispevek, članek, mnenje na blogu, forumu ("póstati" je seveda povsem neustrezno tudi v najbolj domačem žargonu)

Prikaz iskanja teh terminov po slovenskem spletu zadnjih devet let (z uporabo orodja Google Trends): Največ zanimanja je bilo za blog z izrazitim vrhom leta 2007, ko je bloganje zajelo Slovence, potem pa se je povpraševanje ustalilo na srednji vrednosti. Pogostost iskanja besede post ni povsem realna, saj lahko pomeni "post" v angleščini marsikaj in vemo, da poteka po slovenskem spletu iskanje tudi z uporabo angleških ključnih besed; zato tudi slovenske objave v prikaz nisem vključil. Pogostost iskanj abesed blogger, bloger, blogar je bilo na primerljivi in nizki ravni brez večjih nihanj.

Poenostavljen slikovni slovarček bloganja: Kaj je kaj?
© Wrong Hands

M-knjižnica?

© Mobile technologies in libraries

Prikaz množičnega rojevanje novozloženk s predponama e- in i- (objavi E-karsižebodi in I- kot "internetni") nadaljujem tokrat s črko m-, ki označuje z mobilno tehnologijo povezana orodja in dejavnosti. Mobilna tehnologija je vplivala na mnoga področja našega življenja in jih že tudi temeljito spremenila. Zaradi nje se drugače obnašamo, delamo, komuniciramo, učimo in zabavamo. Z manjšim zamikom so te spremembe zaznamovale tudi delovanje knjižnic, čeprav tega pri nas (skoraj) še ne čutimo. Že leta 2007 je zelo uspešno potekala mednarodna konferenca M-Libraries (lani septembra je bila že četrtič, naslednja pa bo maja 2014) in od takrat so knjižnice marsikje po svetu dosegle velik napredek pri izkoriščanju teh tehnologij za izboljšanje svojih storitev in približevanje knjižnice željam in potrebam, predvsem pa načinu življenja svojih uporabnikov. Vzniknili so veliki nacionalni projekti in obsežni programi posameznih večjih knjižnic ali univerz kot je npr. The M-Library Project - UK academic libraries going mobile. Z razvojem in vse večjo (tudi cenovno) dostopnostjo mobilne tehnologije ter njenim že skoraj neobhodnim vključevanjem v vsakdanje življenje so tudi knjižnice iskale in seveda našle inovativne načine za podporo svojih ključnih funkcij. Knjižnica nudi v tem primeru uporabnikom poleg klasičnega tudi mobilno spletišče, ki omogoča dostop do najpomembnejših virov in storitev, in je optimizirano (tj. uporabniško prijazno) za uporabo z iPhonom, iPodom in drugimi pametnimi telefoni ter mobilnimi napravami, ki lahko dostopajo do spleta. Mobilno spletišče knjižnice omogoča predvsem:

• Dostop do knjižničnih storitev in virov v najširšem smislu
• Poizvedovanje v knjižničnem katalogu
• Dostop do spletnih časopisov in elektronskih knjig
• Poizvedovanje po nekaterih podatkovnih zbirkah – ti. mobilne zbirke, ki so tudi same prilagojene za dostop z mobilnimi napravami
• Pregled najpomembnejših informacij o knjižnici in njenem delovanju
• Pregled svojega uporabniškega računa ("Moja knjižnica"), rezervacije in podaljševanje roka izposoje
• Uporabo podatkov (predvsem krajša besedila in URL naslove spletnih virov) s QR kodo
• Vse to lahko knjižnica pospešuje tudi z izposojo mobilnih naprav

Nivo in obseg funkcionalnosti mobilnih storitev sta odvisna od uporabnikove povezljivosti (hitrost in kakovost povezave ter zmožnost prenosa večjih količin podatkov) in zmogljivosti uporabljane mobilne naprave (med drugim najpogosteje tudi velikost in ločljivost zaslona). Ob tem je treba poudariti, da mobilne aplikacije niso vezane samo na uporabo elektronskih virov, temveč lahko koristno posegajo tudi na področje tradicionalnega delovanja knjižnice in uporabe tiskanih virov (primer prikazujeta spodjna videoposnetka – iskanje tradicionalnega knjižničnega gradiva in njegove lokacije v knjižnici). O prilagajanju knjižničnih storitev in dostopanju do informacij z mobilnimi napravami je na spletu dovolj zanimivih in kakovostnih objav (pri nas npr. Mandelj, T.: Mobilne aplikacije za dostop do e-revij), obstaja že temu namenjen specializirani wiki in za pokušino dovolj obsežen seznam mobilnih vmesnikov, knjižničnih katalogov in specializiranih aplikacij v knjižnicah. Ob tem se pojavlja kopica terminov, opredeljenih s pridevnikom "mobilni", ki ga včasih zamenja m- (najpogosteje v povezavi s "knjižnica"):

mobile access	- mobilni dostop
mobile application	- mobilna aplikacija
mobile computimg	- mobilno računalništvo
mobile database	- mobilna (podatkovna) zbirka
mobile device	- mobilna naprava
mobile interface	- mobilni vmesnik
mobile internet	- mobilni internet
mobile jargon	- mobilni žargon
mobile learning	- mobilno učenje
m-library	- m-knjižnica
mobile library	- 1. potujoča knjižnica 2. mobilna knjižnica
mobile phone	- mobilni telefon, mobilnik, prenosni telefon
mobile service	- mobilna storitev
mobile site	- mobilno spletišče
mobile technology	- mobilna tehnologija

Opozoriti je treba, da je termin mobile library v angleščini že "zaseden" s pomenom potujoča knjižnica, zato si utegne tradicionalni knjižnični uporabnik še vedno predstavljati avtobus s potujočo knjižno zbirko oz. izpostavo svoje lokalne knjižnice na kolesih. Ta pomen se sedaj z naraščajočo prisotnostjo in uporabo vseh vrst prenosnih, to je mobilnih, komunikacijskih naprav od pametnih telefonov do dlančnikov, tablic in tudi e-bralnikov spreminja. Knjižnice intenzivno proučujejo nove metode in poti za omogočanje dostopa ter uporabo svojih storitev in informacijskih virov na teh napravah tako, da so uporabniku na razpolago dobesedno vedno in povsod. Pri tem gre lahko za enostavno informiranje s pomočjo kratkih sporočil (SMS), brskanje po katalogu ali zahtevnih podatkovnih zbirkah in seveda tudi dostop do integralnih besedil člankov in celo elektronskih knjig. Vse to pokriva angleški termin m-library, za katerega v slovenščini najbrž ne bi bil greh uporabiti m-knjižnica.

Mobilna spletišča treh knjižnic, prikazana na treh mobilnikih različne kakovosti in zmogljivosti.

QRC zapis z URL naslovom te objave na blogu.

QRC koda z besedilom iz zaključka te objave: "Vse to pokriva angleški termin m-library, za katerega v slovenščini najbrž ne bi bil greh uporabiti m-knjižnica."

CU Boulder Mobile Library Informational Video

CU Boulder Libraries: Mobile Resources