četrtek, 20. junij 2013

Piškotki in drugo drobno pecivo


© Chocolate Chip
V bližnji in daljni okolici, v službi, na cesti in doma, med sladkosnedci in diabetiki, med otroci ("Mami, jaz bi še enega!") in odraslimi ("Ti prekleti kukiji!") najbrž še nikoli ni bilo toliko govora o tem pri otrocih in odraslih priljubljenem pecivu. No, prava gospodinja in tudi sladkosnedec sicer ločita med keksom in pravim kukijem in celo Oxford English Dictionary priznava, da so definicije za cookie lahko različne: "In Scotland the usual name for a baker's plain bun; in U.S. usually a small flat sweet cake (a biscuit in U.K.), but locally a name for small cakes of various form with or without sweetening." Ker pa tema današnjega pisanja ni pecivo, pač pa zloglasni mišji kakci, ki jih programi in spletne strani puščajo na naših računalnikih in si nas tako zapomnijo za drugič, predvsem pa kmalu o nas vedo več, kot o sebi uspemo kdajkoli (iz)vedeti sami, dodajmo še drugi pomen, ki ga pozna OED že od leta 2001:
Computing. A token or packet of data that is passed between computers or programs to allow access or to activate certain features; (in recent use spec.) a packet of data sent by an Internet server to a browser, which is returned by the browser each time it subsequently accesses the same server, thereby identifying the user or monitoring his or her access to the server. Cf. magic cookie n. Magic cookie is the more usual term in the field of UNIX programming, whilst cookie is prevalent when referring to browsers and the Internet.

Piškotki so se že dalj časa smukali okrog nas kot nekakšni strici iz ozadja, nikoli pa toliko očitni in/ali pomembni, da bi se povprečen uporabnik spleta za njih kaj bolj zanimal. Potem pa bum, bum, bum po njih. Naši varuhi in zakonodajalci so sprevideli zahrbtno naravo piškotkov in možnosti zlorabe ter zato zahtevali njihovo regulacijo, kot že pred tem za ravne kumare in pico iz krušne peči. Nastala je evropska direktiva in članice EU so jo povzele, ene bolj in druge manj striktno in dosledno. Ni ga lepšega, kot ko učenec prekosi učitelja. Pri nas določa recepte za piškotke Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom 1, 31.12.2012). O piškotkih obširno že dalj časa piše Wikipedia, v slovenščini pa so najbolj informativne in zagotovo ta hip tudi najbolj merodajne Smernice Informacijskega pooblaščenca, ki so nastale kot samostojna publikacija in dovolj nazorno ter natančno razjasnjujejo pojav in z njim povezana (tudi pravna) vprašanja, pooblaščenka pa ima tudi posebno piškotkom namenjeno stran z vprašanji in odgovori.

Piškotek, ki smo ga dolgo časa le v skrajni sili in s težavo izustili, ker kuki pač ne gre, se je lepo udomačil in v literaturi smo zabeležili že kopico sestavljenih poimenovanj za različne vrste piškotkov. Mnogi med njimi so pri srcu tudi bibliotekarjem, saj nam (čeprav pogosto na to niti ne pomislimo) pomagajo ugotavljati obisk posameznih spletnih strani in virov, spremljati in analizirati informacijske in iskalne navade oz. vedenje uporabnikov (nekaj je bilo o tem že v objavi Poimenovanja sodobnih uporabnikov knjižnice 2.0), samodejno avtentikacijo in login pri prehajanju med različnimi viri in še kaj.

1st party cookie - lastni piškotek
3rd party cookie - drugi piškotek
advertising cookie - oglaševalski piškotek
authentication cookie - piškotek za overjanje, avtentikacijski piškotek, overitveni piškotek
browser cookie - brskalnik piškotek
cookie - piškotek
HTTP cookie - HTTP piškotek
magic cookie - čudežni piškotek
persistent cookie - trajni piškotek, shranjeni piškotek
secure cookie - varnostni piškotek
session cooki - začasni piškotek, sejni piškotek
supercookie - superpiškotek
tracking cookie - sledilni piškotek
web cookie - spletni piškotek, web piškotek
Zombie cookie - zombi piškotek
Igračkanje z Google Trends izriše spodnja diagrama, ki kažeta pogostost spletnih iskanj po izbranih terminih v zadnjem desetletju. Pri tem je seveda nemogoče razločevati namen oz. interes iskanja (pecivo ali računalništvo), kljub temu pa spodnji diagram omogoča tudi utemeljeno sklepanje o tem.

Globalni splet: Iskanje edninske in množinske oblike besede cookie se pokaže skoraj kot izpis pregleda EKG in pravilnega bitja srca. Izraziti ritmično ponavljajoči se vrhovi so novembra in decembra, manjši pa februarja. Rekel bi, da gre za gospodinje in gospodinjce, ki so iskali recepte ob božiču in za Valentinovo, ne pa uporabnike spleta, ki jih zanimajo računalniški piškotki. Značilno je enakomerno upadanje števila iskanj z edninsko obliko in sočasen porast iskanj z množinsko obliko besede cookie.

Slovenski splet: Brez dodatnega poizvedovanja sceno premalo poznam, da bi lahko argumentiral dva izrazita vrhova oktobra 2004 in avgusta 2005, verjetno imata kaj opraviti z Direktivo EU in našim prvim ZEKom (april 2004). Sicer pa je nekaj podobnosti z globalnim spletom in večjim povpraševanjem v decembrskem času, vendar to ni tako očitno in v pravilnem ritmu. Nedvomno pa smo ponoreli v letošnjem aprilu in maju, ko ne gre več za kulinariko, pač pa za zakonodajo EU in slovensko prilagajanje evropskim direktivam (pridevnik sem namenoma izpustil) in zahtevam ZEKom 1.

2 komentarja:

  1. @Janez: Najprej mi je všeč, da smo se Slovenci v glavnem ogreli za "piškotek" in ne za "kuki". Vprašam pa, ali ne bi raje "supercookie" namesto s superpiškotek prevedli z nadpiškotek. "Super" se res sliši marsikomu super, zlasti mladim, vendar v našem jeziku imamo lastno možnost označevanja presežnosti. Tako mi tudi ni jasno, čemu so ustvarjalci znanemu spletnemu orodju dali ime "supervizor" namesto "nadzornik"?

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala za pobudo in izražene pomisleke. Porodilo se mi je nekaj idej, ki jih bom spravil "na papir" takoj, ko se varnem iz mesta "belih noči".

    OdgovoriIzbriši

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.