sobota, 09. februar 2013

Nenavadni števniki


Sobolj - Martes zibellina
© Мир Животных
Ko se otrok uči materni jezik, so številke eden prvih podsistemov, ki ga mora poznati in pri katerem ni kaj dosti možnosti za lastno "kreativnost", tudi pri učenju tujega jezika so kmalu na vrsti in navadno predstavljajo trši oreh. Menda je dokazano, da človek vse življenje, tudi če se do popolnosti nauči in živi z drugim jezikom, v naglici še vedno šteje v maternem jeziku. Ker je naše poznavanje jezikov precej omejeno predvsem na jezike sosedov in nekaj svetovnih jezikov, le redko kdo ve, da so števniki in številski sistemi jezikov zelo različni. Kdo bi si mislil, da obstaja mnogo jezikov, ki štetja (skoraj) ne poznajo oz. ga niso poznali do stika s kolonialnim svetom in jezikom kolonizatorja. Štetje "ena, dve, tri, mnogo . . . " zato ni samo krilatica, ampak tudi opis dejanskega stanja v mnogih jezikih. Tisti pa, ki štetje imajo, pogosto ne upoštevajo za osnovo nam tako znanega in nepogrešljivega desetiškega sistema, pač pa imajo nekateri za osnovo 2, 3, 4, 8, 12, 20 in še kaj drugega. Mnogi strokovnjaki to razlagajo s "pripomočki", ki so jih ljudje uporabljali za štetje (npr. 2 roki, 3 členki prsta, 4 vrzeli med prsti, 5 prstov ene roke, 10 prstov dveh rok ipd.), tudi etimologija števnika deset navaja kot možen vir poimenovanje "dve roki", torej deset prstov. Dvanajstiški sistem je v uporabi še danes tudi v t.i. "razvitem svetu" (12 palcev v čevlju, 12 unč v funtu), še ne dolgo tega so se tudi pri nas nekateri izdelki še prodajali po ducatu ali pol ducata.

Indoevropski jeziki imajo za osnovo jezikovnega sistema števnikov praviloma desetiški sistem, ki je navadno zelo podoben. Najprej štetje z osnovnimi števniki od nič do deset, potem sledijo kombinacije deset + osnovni števnik z značilno končnico (slo. –najst, ang. –teen, fra. –ize, ita. –dici, rus. –nadcat, nem. -zehn ipd.), ki je dala v nekaterih jezikih tudi ime mladi generaciji (teenagers, najstniki). Po dvajsetici se nadaljuje dodajanje osnovnih števnikov do naslednje desetice in tako naprej do sto. Je pa nekaj izjem, ki navadno grenijo življenje pri razumevanju in predvsem govorjenju tujega jezika.

V latinščini se tik pod dvajset zaplete in začne odštevanje od dvajset (dvajset minus dve, dvajset minus ena), podobno se lahko ponovi pred vsemi deseticami (38, 39, 48, 49 itd.), vendar je tam lahko v uporabi tudi bolj znana različica z osem in devet.

18 duodeviginti (dobesedno: dva do dvajset)
19 undeviginti (dobesedno: ena do dvajset)
Še bolj zapleteno in razgibano je v francoščini, čeprav je nastala pod zelo močnim vplivom latinščine. Od nič do šestdeset je štetje v glavnem po znanem kopitu, zaplete pa se po šestdesetici in po osemdesetici – v obeh primerih se dodaja številke od 1 do 19 po vzoru: 76 = 60 + 16, 99 = 80 + 19 ipd). Števniki postanejo dokaj dolge zloženke z vezaji in so čisto pravi matematični izrazi, zato je treba v začetku najprej preračunati in šele potem pogruntati besedo zanj! Da ni dolgčas, poskrbijo še dodatna poimenovanja za 70, 80 in 90 – poleg omenjenega "seštevka" se v nekaterih različicah francoskega jezika uporabljajo tudi zastarele oblike septante, octante, huitante, novante.
70 soixante-dix (dobesedno: šestdeset deset)
70 septante samo v Belgiji in Švici
78 soixante-dix-huit (dobesedno: šestdeset osemnajst)
80 quatre-vingts (dobesedno: štiri dvajsetice)
80 huitante samo v Švici in nekaterih dialektih
80 octante samo v Švici in nekaterih dialektih
90 quatre-vingt-dix (dobesedno: štiri dvajsetice deset)
90 nonante samo v Belgiji, Švici, Kongu in Rwandi
98 quatre-vingt-dix-huit (dobesedno: štiri dvajsetice osemnajst)
Slovanski jeziki imamo zelo podobno štetje, razlike nastajajo predvsem pri vrstnem redu sestavnih delov, to je enic in desetic (primerjaj srb. tridesetdva in slo. dvaintrideset), kjer smo Slovenci najbrž povzeli vrstni red po nemščini.
Ob nekaterih manjših posebnostih, ki si jih je treba zapomniti v ruščini, ima ta jezik tudi dve posebnosti, to sta 40 in 90. Štirideset (сорок) po svojem izvoru najbrž sploh ni pravi števnik, etimologi domnevajo, da je bilo zanj prevzeto poimenovanje šopa štiridesetih krzen soboljevine, ki je bilo v srednjem veku enota v trgovanju in zelo vredno plačilno sredstvo.
Ruski devetdeset (девяносто) je po nastanku malce meglen in naj kaže nekaj različnih domnev, verjetno pa je, da izhaja iz "devet delov od sto" (Vir: Макс Фасмер. Этимологический словарь русского языка in Словарь "Новое в русской этимологии").
40 сорок ime za šop soboljevine
90 девяносто devet delov od sto

Če menite, da je štetje v slovenščini enostavno, napišite z besedo števnike od nič do trideset, potem pa še nekaj letnic, npr. 1935, 1968, 15764. Ni težko,prsti pa včasih vendarle malo zastanejo!


Šop štiridesetih najdragocenejših soboljevih krzen je dal poimenovanje za ruski števnik 40

Ni komentarjev:

Objavite komentar