Mednarodni dan materinščine

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - Unesco je razglasila 21. februar za Mednarodni dan maternega jezika in s tem opozorila na veliko jezikovno in kulturno raznolikost v svetu ter poudarila izjemen pomen spoštovanja do lastnega in tudi drugih jezikov. Letos ga praznujemo že štirinajstič. Zamisel je nastala kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Z mednarodnim dnevom maternega jezika skuša Unesco opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti posameznih področij po svetu. Jeziki so najmočnejše orodje za ohranjanje in razvoj oprijemljive in neoprijemljive, tj. materialne in nematerialne, kulturne dediščine. Zato bodo vsa prizadevanja za vzpodbujanje in širjenje maternega jezika krepila jezikovno raznolikost in možnosti izobraževanja v različnih jezikih, istočasno pa seveda razvijala v ljudeh zavedanje jezikovne in kulturne tradicije lastnega naroda in tudi drugih po vsem svetu, kar bo navdih za solidarnost, temelječo na razumevanju, toleranci in dialogu.

Tema letošnjega dneva materinščine je pisana na kožo knjižničarjem. S sloganom Knjige za izobraževanje v maternem jeziku želi Unesco ob dnevu materinščine podpreti produkcijo knjig za izobraževalne namene v maternem jeziku, saj knjige in učbeniki pripomorejo k bogatenju jezika in opismenjevanju v maternem jeziku. Natisnjena gradiva v materinščini so še vedno zelo pomemben temelj za učenje, je mogoče prebrati na Unescovi spletni strani. Danes je sicer pri mnogih jezikih še vedno mogoče opaziti pomanjkanje natisnjenih gradiv, čeprav je v zadnjem času zaznan tudi napredek. Računalniška tehnologija in relativno nizki stroški digitalnega tiska obetajo cenejše natisnjena gradiva, kar je povezano tudi z njihovo širšo dostopnostjo.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je na ozemlju Slovenije materni jezik velike večine prebivalstva slovenščina. Število prebivalcev, katerih materni jezik je slovenščina, sicer vztrajno narašča, vendar počasneje kot število vseh prebivalcev Slovenije. Delež prebivalstva, ki opredeljuje slovenščino kot svoj materni jezik, se tako v Sloveniji že od leta 1953 znižuje (leta 1953 je ob popisu prebivalstva slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 96,8 odstotkov, leta 2002 pa 87,8 odstotkov). K sooblikovanju materinščine, ki ni slovenščina, v Sloveniji pripomoreta tudi obe uradno priznani narodni manjšini in s tem italijanščina ter madžarščina kot materinščini za številne Slovence. Z vprašanjem Zakaj ne po slovensko? se je te dni našega odnosa do materinščine kritično lotil tudi dr. Marko Stabej.

"V obdobju novih tehnologij ostajajo knjige neprecenljivo orodje, s katerim je lahko rokovati, ob tem pa je dovolj robustno in praktično za širjenje informacij, vzajemnega razumevanja in odprte poti v svet za vse. Knjige so stebri na znanju temelječih družb in so nepogrešljive za vzpodbujanje svobode izražanja in izobraževanja za vse."
Irina Bokova, Generalna direktorica Unesca ob Mednarodnem dnevu materinščine

Mednarodni dan materinščine ima tudi svoj profil na Facebooku.

Terminološka zbirka EU - materni jezik kot ga srečujemo v evropskih jezikih
Vir: EU Terminology database