Poleg občečloveško značilnega označevanja "naši" in "vaši", ki ga Slovenci začenjamo v zibki, doštudiramo ob poslušanju politikov in končujemo na parah, ljudje radi (bibliotekarji pa še malo bolj) označujemo ljudi, predmete, pojme in še kaj tako, da jih lahko enoznačno in nezamenljivo prepoznamo, identificiramo, najdemo in razločujemo med seboj. Že narava nam je dala prstni odtis, DNK zapis in sliko mrežnice, ki menda niti pri dveh ljudeh niso enaki, poznamo pa jih vsaj iz krimiserij če ne že kakšne serije člankov o izgubljenem sinu in še bolj izgubljenem očetu. No, pa sedaj še gre, ko ti za osebno izkaznico in biometrični potni list posvaljkajo prst po steklenem okencu s senzorji, jaz sem še iz generacije, ko ti je osorni aparatčik posvinjal prste z mastno, tiskarski barvi podobno tinto, potem pa si dobil za domov še kosem vate z alkoholom! Danes pa vsi poznamo in nenehno nosimo s seboj EMŠO in davčno številko, brez katerih se ne da več preživeti, številka pa nas preživi (brez davčne številke pokojnega sorodnika se niti njegovega telefona ne da prenesti na dediča!), tudi v trgovini ga ni več izdelka in pridelka, ki ne bi imel identifikacijske številke ali kode.
Vse to so identifikatorji (tudi označevalniki, kode), navadno številske, črkovne ali mešane oznake za enolično, nezamenljivo označevanje ljudi, izdelkov, publikacij ali njihovih delov ipd., ki so lahko "govoreče" (del oznake je lahko splošno poznan in razpoznaven, npr. EMŠO začne z datumom rojstva, ime ulice pred hišno številko, avtomobilska registrska številka začne z oznako kraja, tudi inventarna številka knjižničnega gradiva lahko vsebuje poleg tekoče številke še oznako leta in načina pridobitve (npr. v NUK-u), ISBN začne z oznako jezikovnega področja oz. države in založnika, struktura govorečega dela oznake DOI je na sliki levo zgoraj) ali "nevtralna" oz. povsem "administrativna" in je brez šifranta ne moremo razvozlati (npr. mednarodna oznaka ISSN), lahko pa je tudi čisto navadna zaporedna številka, kot je najpogosteje inventarna številka knjižničnega gradiva. Zelo zanimiva so tudi dopolnila k značnici (katalogizacija), ki so prav tako vrsta identifikacijske oznake.
V nadaljevanju navajam enajst identifikatorjev oz. označevalnikov (poleg gesel identifikacijska oznaka in kratice ID), ki jih že lahko najdemo v Bibliotekarskem terminološkem slovarju:
|
- ID ID-ja [idé -êja] m krat., gl. identifikacijska oznaka (1)
- identifikacíjska oznáka -e -e ž 1. oznaka za nedvoumno identifikacijo entitete 2. v katalogizaciji (krat. ID) oznaka, ki sledi značnici in omogoča razlikovanje soimenjakov, npr. letnica rojstva, smrti, področje delovanja; sin. dodatek k značnici (1), dopolnilo k značnici; prim. kvalifikator
- enôtni identifikátor víra -ega -ja -- m (krat. URI) standardna sestavljena oznaka za lociranje internetnega vira z naslovnimi sistemi kot so URL, URN; sin. enotni označevalnik vira; prim. enotni naslov vira (2)
- enôtni označeválnik víra -ega -a -- m (krat. URI) standardna sestavljena oznaka za lociranje internetnega vira z naslovnimi sistemi kot so URL, URN; sin. enotni identifikator vira; prim. enotni naslov vira (2)
- identifikátor článka -ja -- m enolična in nedvoumna oznaka, dodeljena časopisnemu članku v določenem identifikacijskem sistemu, npr. biblid, SICI
- identifikátor digitálnega objékta -ja -- -- m (krat. DOI) alfanumerična oznaka v mednarodnem sistemu za identifikacijo publikacij in njihovih sestavnih delov, namenjena za zaščito intelektualne lastnine zlasti elektronskih dokumentov; sin. označevalnik digitalnega objekta
- identifikátor knjíge in sestávnega déla -ja -- -- -- -- m (krat. BICI) oznaka v mednarodnem sistemu za identifikacijo posamezne elektronske monografske publikacije, njenih logičnih sestavin, npr. poglavja, predgovora, bibliografije, kazala (1), in tudi fizičnih sestavin, npr. določenega števila strani; sin. označevalnik knjige in sestavnega dela; prim. identifikator serijske publikacije in prispevka
- identifikátor naslôva -ja -- m tretja od štirih skupin številk v ISBN-u, ki označuje določeno izdajo, vezavo posameznega založnika in jo dodeli založnik sam; prim. identifikator skupine, identifikator založnika
- identifikátor sêrijske publikácije in prispévka -ja -- -- -- -- m (krat. SICI) oznaka v mednarodnem sistemu za identifikacijo posamezne številke elektronske serijske publikacije ali posameznega sestavnega dela v njej, npr. članka, ki je neodvisna od medija (1), na katerem je objavljen, npr. na papirju, laserskem disku, mikrofilmu; sin. označevalnik serijske publikacije in prispevka; prim. identifikator knjige in sestavnega dela
- identifikátor skupíne -ja -- m prva od štirih skupin številk v ISBN-u, ki označuje državo ali jezikovno skupino in jo dodeli Mednarodna agencija za ISBN; prim. identifikator naslova, identifikator založnika
- identifikátor založníka -ja -- m druga od štirih skupin številk v ISBN-u, ki označuje določenega založnika in jo dodeli nacionalna ali regionalna agencija za ISBN; prim. identifikator naslova, identifikator skupine
- identifikátor zapísa -ja -- m v MARC-formatih oznaka, ki enolično identificira zapis (2)
- Mednárodna stándardna števílka ávdiovizuálnega déla - identifikátor vêrzije -e -e -e -- -- -ja -- ž (krat. V-ISAN) razširjena oblika Mednarodne standardne številke avdiovizualnega dela, ki omogoča tudi identifikacijo določene verzije določenega avdiovizualnega dela
|
V slovarju je očitno je prevladovanje termina
identifikator nad
označevalnikom, ki se pojavlja samo enkrat in še to kot sopomenka. Tudi v strokovnih besedilih uporabljamo bibliotekarji predvsem izraz
identifikator.
Korpus bibliotekarstva je evidentiral termin
identifikator najpogosteje (113), le redko pa
označevalec (8) in
označevalnik (označevalnik vira - 1) oz.
identifikacijska oznaka (4). Pojavljajo se seveda tudi nekatera njihova okrajšana imena, npr. DOI (109), URN (77), URI (16), SICI (6) in BICI (3).
Naslednjič pa še kaj o (mednarodnih) standardnih številkah kot identifikatorjih, ki jih srečujemo v bibliotekarstvu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.