sobota, 27. oktober 2012

Globinsko povezovanje

Časi so že taki, da se mi je na deževen in s predvolilnim golažem zapackan sobotni večer po sprehodu s psom zahotelo nekaj lahkotnega pa vendar dovolj pikantnega branja in kaj bi lahko bilo razmeram primernejšega kot malo kramljanja z Butalci. Tiskane knjige v ustvarjalnem kaosu delovne sobe nisem našel, tista elektronska pa je iz prve generacije slovenske elektronske založniške produkcije in na bralniku bolj slabo čitljiva, zato sem se odločil pobrskati po spletu in najti kakšno novejšo elektronsko izdajo. Ni jih malo, od brezplačnih ilustriranih ali tudi ne, do takih za dva evra, tiskane so v knjigarnah seveda desetkrat in več dražje. Z "guglanjem" ni bilo težav, šlo je hitro in neproblematično, našel sem, kar sem potreboval, in brez zapletov pretočil na svoj računalnik. Pa mi hudič ni dal miru in sem šel pobrskat še v katalog(e) naših knjižnic . . . in tam se je rodila ideja za današnji sestavek. Rekel bi, da iz stiske nemočnega uporabnika.

O tem, da je v opacu nemogoče izbrskati samo elektronske knjige in jih že v postopku iskanja ločiti od tiskanih, ne bi razpredal. To bi bilo danes nujno. Pravzaprav že včeraj. Ko sem silom prilik vendarle ročno izbrskal elektronske Butalce, se je zapletlo – v zapisu (slika levo) so lepo kot se spodobi nanizani različni ISBN-i za tri formate računalniških datotek, pa še nakaj podobnega, kar se lahko samo z nekaj znanja razšifrira kot UDK. In pod tem zagonetni stavek: Dostopna je elektronska verzija dokumenta ali pa gre za elektronski vir. Tudi po daljšem razmišljanju in ugibanju ne razumem, kaj mi je hotela knjižnica s tem povedati. Kaj je elektronska verzija in kaj elektronski vir?

No, prave težave so se začele šele sedaj – klik na hiperpovezavo v bibliografskem zapisu me je pripeljal na spletno stran založbe, kjer bi me morali čakati Butalci ali pa vsaj sporočilo, da je knjiga tam, vendar iz takih in takih razlogov nimam pravice do njene uporabe. Pa ne, prav na uvodno pozdravno stran sem prijadral! Tipičen primer neustrezne uporabe "navadne" (hiper)povezave tam, kjer bi morala biti ti. globinska povezava (varianta: globoka povezava). Domnevam, da je dal napačne podatke ob oddaji obveznega izvoda založnik. Temu v dobro štejem tudi to, da v desetih minutah brskanja po njegovem spletišču knjige vseeno nisem našel. So šli Butalci v ilegalo?

Kaj je globinsko povezovanje? To je uporaba hiperpovezave (ki se zato imenuje globoka povezava, globinska povezava), ki ne vodi na osnovno stran ali začetek dokumenta, temveč neposredno do lokacije v notranjosti – npr. do določene prosojnice v predstavitvi, odstavka ali slike v besedilu, izbranega dokumenta ali strani spletišča ipd. Ko se je splet začel razvijati, so zunanje povezave navadno vedno kazale na prvo stran spletišča oz. na začetek posameznih dokumentov. Kmalu pa se je pokazalo, da to ne zadošča, saj je navadno težko najti tisto mesto, ki nas res zanima, če vedno začenjamo z začetne strani. Tržne raziskave so npr. pokazale, da je prav ta težava, ki je posledica nepotrebnega dodatnega iskanja in tavanja, kriva za več kot četrtino neuspelih poizkusov spletnega nakupovanja. Tudi knjižnica, ki v novicah opozarja na nov cenik ali program izobraževanja, bo z globinskim povezovanjem popeljala uporabnike neposredno na ta dokument, ne pa na začetek domače strani knjižnice. Ilustrativni pimer navadnega in globinskega povezovanja v katalogu za isto knjigo je spodaj:


"Navadna" povezava popelje uporabnika samo na stran založbe – potem pa znajdi se!


Ustrezna globinska povezava pripelje uporabnika prav do elektronske knjige.

Tudi tokrat imamo težave s poimenovanjem v slovenščini. Najpogosteje je mogoče zaslediti kar angleški termin v slovenskem stavku, govorjenem pa tudi pisanem. Zelo redko (pa vendar) se pojavljajo tudi slovenski poizkusi ustreznic globinska povezava, globoka povezava in globinsko povezovanje, globoko povezovanje. Zanimivo je zapažanje, da se na spletu pojavljajo najpogosteje v določilih, vezanih na intelektualno lastnino in pogoje uporabe spletnih dokumentov, npr.:

  • Vzpostavitev povezav na posamezne podstrani spletišča *** d.o.o. brez jasne označbe porekla je izrecno prepovedana (globinsko povezovanje).
  • Globinsko povezovanje (deep linking) na fotografije objavljene v fotogaleriji ni dovoljeno.
  • Globinsko povezovanje (deep linking ) na fotografije objavljene v *** ni dovoljeno.
  • Izboljšana pa je tudi podpora za razvijalce programov, ki imajo sedaj poenostavljen proces registracije in možnost kreiranja »deep link« povezave do svojih aplikacij.
Tuji viri navajajo, da je bilo že precej odmevnih tožb na račun neustreznega povezovanja na strani komercialnih spletišč, ki tega ne dovoljujejo.

Zaradi podobnosti navajam še termine notranja povezava, notranje povezovanje, zunanja povezava, zunanje povezovanje, ki opredeljujejo "domet" povezave. Povezava z enega dokementa na drugega, z enega vira na drugega je zunanja, npr. povezava z bloga na Wikipedijo, s članka na slovar ipd. Povezava, ki vodi na drug del istega dokumenta ali vira, je notranja, npr. povezava med deli istega članka, objavami istega vira. Uporablja kdo med bralci kaj drugega, boljšega in ustreznejšega?

deep link- globoka povezava, globinska povezava
deep linking- globoko povezovanje, globinsko povezovanje
internal linking- notranje povezovanje
internal link- notranja povezava
external link- zunanja povezava
external linking- zunanje povezovanje

Ni komentarjev:

Objavite komentar