ponedeljek, 31. oktober 2011

Anketa med slovenskimi bibliotekarji


© todaymade.com
Med 250 udeleženci strokovnega posvetovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je potekalo od 20. – 22. oktobra 2011 v Mariboru, smo skušali z anketo pridobiti odgovore na vprašanje Katere vire uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji? Vprašalnik je izpolnilo in vrnilo samo 53 prisotnih (41 kolegic in 12 kolegov), zato lahko ocenimo odzivnost na anketo (21%) kot zelo slabo. Zaradi skromnih in nezanesljivih podatkov anketa žal ne bo mogla podati pričakovanih rezultatov.

Več o anketi, rezultatih in tem, Kako gledamo bibliotekarji na slovenske bibliotekarske bloge?, je objavljeno na Biblioblogu, tukaj objavljamo le nekaj ocen v zvezi z blogom Bibliotekarska terminologija.

Kako gledajo slovenski bibliotekarji na blog Bibliotekarska terminologija in kako pogosto ga obiskujejo?

Občasno ga prebira 9 anketirancev, redno 4, komentira pa le eden. Pozitivnih ocen bloga Bibliotekarska terminologija je 7, negativne ni nobene. V skladu s pričakovanji in strukturo respondentov je največ bralk in bralcev v starostni skupini od 30 do 50 let.

občasno redno komentiram blog je dober blog je slab
ženske 6 3 / 5 /
moški 3 1 1 2 /
skupaj 9 4 1 7 /

Tabela 1 – Branost in ocene bloga Bibliotekarska terminologija

Da je obiskovalcev mnogo več, tudi iz drugih držav in drugih kontinentov, kažejo statistike obiska. Eno takih smo objavili ob prvi obletnici bloga.

Kako bi odgovorilo ostalih 200 udeležencev posvetovanja, lahko samo domnevamo. Žal mi je, da odziv na anketo ni bil večji! Hvala vsem, ki ste se potrudili in sodelovali!

ponedeljek, 24. oktober 2011

Twinning - zakaj ne (po)bratenje?

Poklicna deformacija je huda stvar in težko se je znebiš, zato si navadno ne morem kaj, da ne bi med branjem ali poslušanjem kdaj pa kdaj zabeležil kakšne besede, ki vzbudi mojo pozornost. Najbolj se veselim tistih manj znanih, kdaj pa kdaj celo povsem novih, skratka takih, iz katerih "se bi dalo še kaj narediti". Tudi na strokovnem posvetovanju ZBDS pred dnevi v Mariboru je bilo nekaj takih, angleških in slovenskih. Med angleškimi je bila huda predvsem družina bounce, bouncer, bouce rate, skitter, skittering, o kateri smo s kolegi že razpravljali in prav dobrih ustreznic v slovenščini še nismo našli (vendar kaj več o tem kdaj drugič), pa manj problematične digital transition, orphan work, indigenous knowledge in še kaj, ki pa jih v slovenskih besedilih in v slovenski različici še nisem zasledil vendar s slovenskimi ustreznicami najbrž ne bo prehudih težav. Med "slovenskimi" pa me je zbodel twinning, ki ga v šolah in pri delu z otroki menda uporabljajo kar tako z dvema n-jema, dvojnim vejem in najbrž tudi sklanjajo. Povprečnemu in nepoučenemu Slovencu je bržkone že izgovorjava trd oreh, še sploh, če pije ti. črni ali angleški čaj svetovno znanega proizvajalca Twinings, ki se izgovarja povsem drugače . . . Moderator, kolega Franci, je hudomušno predlagal "parjenje", pa sva se hitro strinjala, da je konotacija z biološko reprodukcijo le preblizu.

Partnerska povezovanja različnih oblik, za katera se v angleščini uporablja izraz twinning, niso nič novega in večina jezikov si je našla za to ustreznike (npr. nem. Partnerschaft, fra. jumelage) in tudi Slovenci poznamo bratenje, pobratenje. Bratenje mest, pobratena mesta . . . ni nič novega, zato se ne čudite, če boste videli oglas, v katerem nekdo prodaja stanovanje v mariborskem Greenwichu! V mestu ob Dravi je že pol stoletja tako. Pobratene so tudi inštitucije, npr. univerze. Zakaj se ne bi mogle bratiti in pobratiti tudi šole in njihovi otroci? Šoli sta pobrateni, projekt (po)bratenja, bratenje petih šol, pobrateni učenci, pobratenost šol treh regij . . .

Če koga preveč spominja na "bratstvo i jedinstvo naših naroda", naj se spomni, da so imeli tudi Američani pionirje, ki niso bili ne Titovi in ne z rdečo rutico . . . (Opravičilo: John Wayne je imel v nekaterih filmih zares rdečo rutico, npr. v znanem True grit!).


Dvoglavi Janus, po katerem je dobil ime mesec januar

sobota, 08. oktober 2011

Netspeak - Internetna angleščina


© Latest Digitals
Po nekaterih podatkih naj bi bila leta 1880 porazdelitev jezikov v mednarodnih strokovnih in znanstvenih publikacijah ocenjena takole: angleščina 35.8%, francoščina 27.2%, nemščina 23.6%, ruščina 1,5%, drugi jeziki tik nad 0%. Danes je več kot 80% strokovnih in znanstvenih del najprej objavljenih v angleškem jeziku, devet od desetih računalnikov, povezanih z internetom, je v angleško govorečem svetu in več kot 80% spletnih strani je napisanih v angleščini. Enak delež mednarodnih organizacij uporablja angleščino kot uradni ali enega od delovnih jezikov. Po pogostosti in razširjenosti uporabe v svetu ni angleščini niti blizu noben drug jezik. Po nekaterih ocenah naj bi angleščini sledila nemščina, vendar je v tem jeziku manj kot 5% spletnih strani. Strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2050 več kot polovica svetovnega prebivalstva obvladala angleški jezik. Vendar je pričakovati, da bo ta nova oblika svetovne ("World Speak") angleščine precej drugačna od današnje. Strokovnjaki so uporabo angleškega jezika po svetu že danes razvrstiti v tri kategorije:
  • standardna ameriško-britanska angleščina kot materni jezik nekaterih narodov in držav (npr. ZDA, VB, Avstralija, Nova Zelandija – ne glede na razlike med njimi) ter negovani jezik strokovne in znanstvene literature,
  • govorna in "ljudska" angleščina (imenovana OVE – Oral and Vernacular English) kot mešanica angleškega in lokalnih jezikov ali različice lokalnih jezikov, npr. Konglish - amalgam korejskih jezikov in ameriškega slenga, Singlish in Chinglish (singapurska in kitajska angleščina), ki služijo kot sredstvo za poulično komuniciranje pripadnikov različnih jezikov in komuniciranje s tujci. Nekateri lingvisti prištevajo v to skupino tudi druge primere jezikovnih mešanic, npr Japlish, Denglish, Franglais, Spanglish, Swenglist ipd, o katerih smo že pisali, kjer pa gre za vsebnost večjega števila angleških izrazov v jeziku, ki ga uporabljajo pripadniki istega jezika, pogosto namenoma zaradi doseganja učinka in videza sodobnosti, pomembnosti, enkratnosti, svetovljanskosti (npr. reklamna sporočila, govor mladostnikov ipd.). (Nič bolje ni v ne-internetnem svetu – v majhnim otrokom namenjeni trgovinici sredi nakupovalnega centra se blešči z barvnimi kredami in roko slovenskega aranžerja napisan slogan Back to school).
  • mednarodna pogovorna angleščina, to je hitro spreminjajoči se svetovni jezik, ki temelji na angleščini, vendar vključuje veliko število izposojenk iz drugih jezikov, delno tudi ameriški poulični sleng in krajšave ali celo simbole po vzoru kratkih sporočil, uporablja pa se na različnih nivojih, od komuniciranja mladostnikov do poslovnežev.
V čem sta genialnost in moč angleškega jezika, da mu je uspelo nadvladati svet in priti v vse sfere civilizacije, od žlobudranja (pred)najstnikov in branjevk na azijskih tržnicah pa vse do jezika kulture, gospodarstva, diplomacije, zanosti in tehnologije po vsem svetu? V čem se angleščina s tega vidika razlikuje od drugih jezikov? Angleščina nima ničesar takega ali tako posebnega, to ni zasluga ali uspeh jezika samega. Gre za uspeh in vplivnost narodov ter držav, kjer se je ta jezik govoril. V zgodovini, žal tudi danes, predvsem njihova vojaška moč in podreditev drugih, trgovina in ekonomska nadmoč in kot posledica te v nadaljevanju tudi uspehi in ekspanzija na področju znanja in razvoja. Kot je Cezarjeva latinščina z mečem, znanjem in kulturo podredila Galce in zaplodila francoski, italijanski, španski in še kak jezik, normanska francoščina po bitki pri Hastingsu zatrla jezike Anglov in Sasov, da se je rodila sodobna angleščina, še vedno germanski jezik, vendar z močnimi in vidnimi vplivi latinskega in francoskega jezika. Zato govorijo v srednji in južni Afriki nemško, portugalsko, nizozemsko, v Južni Ameriki špansko in portugalsko, francosko v Centralni Ameriki, severni Afriki in velikih predelih južne Azije . . . Britanki imperij se je raztezal okrog sveta in sonce v njem nikoli ni zašlo, v tem sta čudež in uspeh angleškega jezika. Ti isti razlogi lahko seveda vodijo tudi v nasprotno smer – zato se govori slovenščina na vedno ožjem območju . . .
Ilustrativen primer vztrajanja pri uporabi lastnega jezika: časopisna poročila o reakciji francoskega predsednika Jacquesa Chiraca marca 2006, ko je francoski poslovnež na vrhu EU imel govor v angleščini.

Internetni sleng se je razvil v dvajsetih letih internetnega komuniciranja in se uporablja na različnih področjih in v različnih okoljih komuniciranja. Začelo se je seveda na področju uporabe in razvoja strojne in programske opreme, kjer se je takoj naselil že uveljavljeni računalniški žargon predinternetnega obdobja, potem pa je seveda sledila elektronska pošta, forumi in neposredni klepet, spletne strani, družbena omrežja in vse bolj tudi pošiljane kratkih sporočil SMS. Uspeh in razširjenost mobilnih naprav in aplikacij je že skoraj povsem zabrisale mejo med "klasičnim" internetom in temi mobilnimi tehnologijami. Večina internetnega slenga je seveda v angleščini oz. vezana na angleščino, kakšen izraz pa je tudi že poslovenjen. Zelo pogoste so kratice za ustaljene, pa tudi manj ustaljene posamezne besede ali cele fraze, značilne so tudi sličice ali iz simbolov in številk sestavljene besede, sličice. V nekaj manjši meri velja isto tudi za slovenščino. Nekaj primerov: FYI, mi2, U3, FY, brb, :-) , <3 ipd.

Nekaj značilnih kratic, ki se najpogosteje pišejo z malimi črkami ali celo mešano (npr. LOL, lol, LoL):

LOL Laughing Out Loud (glasno smejanje)
ROFL Rolling On the Floor Laughing (smejanje do onemoglosti)
BRB Be Right Back (pridem takoj)
BBL Be Back Later (pridem še nazaj)
OMG Oh My God (o moj bog!)
AFK Away From Keyboard (nisem pri računalniku)
A/S/L Age/Sex/Location (starost,spol,kraj)
NP No Problem (ni problema)
PPL People (ljudje)
FYI For Your Information (v védenje)
PM Private Message (zasebno sporočilo)
ASAP As Soon As Possible (čim prej, prosim)
AFAIK As Far As I Know (kolikor mi je znano)
BTW By The Way (mimogrede)
4YEO For Your Eyes Only (samo zate, osebno)

Nekatere kratice kot so LOL, OMG, IMHO ipd. so postale del "uradnega" angleškega jezika in Oxford English Dictionary je napovedal dodajanje nekaterih od njih v svoj slovar, pri tem pa omenja tudi nekatere zanimivosti o njihovem izvoru. Mnoge od njih na primer sploh niso nastale v internetnem okolju in so obstajale že desetletja pred pojavom interneta.

Nekatere besede so nastale kot internetni žargon, vendar so kasneje zaradi razširjenosti in očitne uporabnosti prešle v v strokovno terminologijo in jih več ne dojemamo kot žargonske, npr. anime, back button, bandwidth, cookie, hot spot, huge pipe, navigate, plug-and-play, spam, host, inbox, messaging, email, download, toolbar, firewall, blog, poke, reboot, meatspace in cyberspace ipd. O njihovi uporabi v slovenskem prostoru in jeziku kdaj drugič.

Razlike med angleškim jezikom za internetno komuniciranje in tistim za uporabo v drugih domenah človeškega delovanja je tako velika, da je dobil novi lingvistični fenomen tudi posebno ime netspeak, globespeak, Netlish (Netspeak + English), Weblish (web + English), Internet language, cyberspeak, Webspeak in še kaj (Crystal. D. 2001. Language and the Internet. Cambridge: Cambridge University Press). Za spoznavanje in razumevanje tega področja je zelo priročen in bogat spletni (in tiskani) priročnik NetLingo.com, ki že od leta 1994 združuje funkcionalnost slovarja, leksikona in pravega vodiča po internetni kulturi v različnih sferah.

Angleščina se kot vodilni jezik na internetu spreminja z naraščajočo hitrostjo, vendar narašča tudi uporaba nekaterih drugih jezikov, ki bi utegnili postaviti pod vprašaj izjemnost angleščine (tako David Crystal, urednik Cambridge Encyclopedia of the English Language). Crystal ocenjuje, da narašča besedišče "mednarodne pogovorne angleščine" s tempom okrog 5000 novih besed letno. Spremembe so tako hitre, da ostajajo poskusi uredništva Oxford English Dictionary daleč za dogajanji in ne uspejo zajeti in kodificirati niti deleža novih besed. "Dejstvo je, da so angleško govoreče države opustile lastništvo nad angleškim jezikom. Ni več poti nazaj - angleščina je svetovni jezik". (David Crystal, BBC news article, 23. marec 2001).


Kratko predavanje o zgodovini internetne angleščine.