sreda, 27. april 2011

Knjižnični katalog(i)


"Računalniško podprti" katalog . . .
J. Kanič, 2002
Knjižnični katalog je nedvomno (še vedno) eno od najpomembnejših osnovnih informacijskih orodij knjižnice, sam termin pa pogosto uporabljan in zato pripada osnovnemu naboru strokovnega bibliotekarskega izrazja. V stroki ga najpogosteje uporabljamo brez pridevnika, torej katalog, saj razlikovanje od drugih katalogov navadno ni potrebno. V vsakdanjem življenju in tudi nekaterih drugih strokah namreč obstaja še nekaj drugih vrst povsem drugačnih katalogov, kar do neke mere upošteva in pojasnjuje tudi Bibliotekarski terminološki slovar:
katalóg -a m 1. po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjižničnega gradiva; sin. knjižnični katalog; prim. kartoteka 2. publikacija, ki popisuje, opisuje, pojasnjuje ali našteva razstavljena dela; sin. razstavni katalog, katalog razstave 3. publikacija s popisom del, izdelkov

Beseda katalog je prešla v slovenščino iz latinščine (catalogus) in nemščine (Katalog), sicer pa je grškega porekla (katalogos – zapis, seznam, popis). Angleščina jo je prevzela iz latinščine oz. stare francoščine, danes pa razlikujemo britansko (catalogue) in ameriško (catalog) različico. Oxford English Dictionary jo je prvič zajel v angleškem besedilu iz leta 1464. Glede na klasično poreklo je beseda našla pot v skoraj vse moderne jezike in bibliotekarske terminologije.

Googlovo iskanje besede katalog vrne vrtoglavih 336 milijonov zadetkov, ki obsegajo dokumente v večjem številu jezikov, saj se je beseda z manjšimi razlikami (c ali k na začetku besede in ponekod še kaj za končnim g, npr. Katalog, catalog, catalogue, katalogo, catalogo ipd.), vendar je med prvimi desetimi zadetki samo en zapis, ki ustreza knjižničnemu katalogu, in med petdesetimi samo trije, od katerih se eden ponovi. Natančnejše je iskanje knjižnični katalog s 45.600 zadetki (tudi ti so v različnih jezikih!) in tudi nekateri angleški priročniki raje izpostavljajo sestavljeno geslo library catalogue.

V podatkovni zbirki izpisanih slovenskih bibliotekarskih besedil(1), ki je nastala v času priprave Bibliotekarskega terminološkega slovarja, je 1.727 izpiskov, ki vsebujejo besedo katalog ali katero od njenih izpeljank. V ilustracijo in hkrati razlago navajamo enega od najbolj povednih izpiskov:

Knjižnični katalog je urejen popis dokumentov v knjižnici, lahko pa obsega tudi podatke iz več knjižnic (Verona, 1971). Popisuje knjige, rokopise, avdiovizualno in drugo knjižnično gradivo. Namenjen je knjižničnemu osebju in obiskovalcem. Knjižničnemu osebju omogoča sistematično dopolnjevanje fonda in dajanje informacij; obiskovalci pa iz kataloga lahko ugotovijo, katere dokumente ima knjižnica. Po mnenju nekaterih avtorjev je katalog najpomembnejši ključ do dokumentov v knjižnici oziroma most med knjižnično zbirko in uporabniki. Katalog odraža intelektualno dediščino neke institucije, univerze, naroda. Predstavlja znanje in prizadevajna človeštva v določenem času in prostoru. S pomočjo kataloga lahko spoznamo določeno knjižnico, njene cilje in nabavno politiko . [...] Popisuje obstoječe znanje in istočasno ustvarja novo znanje; v tem smislu je katalogizacija podobna znanstvenemu publiciranju (Anderson, 1993).
Petek, Marija: Zgodovinski razvoj knižničnih katalogov in katalogizacije. Zbornik referatov za VI. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice, 1996, str. 126

Iz izpisanih slovenskih bibliotekarskih besedil je prišlo v Bibliotekarski terminološki slovar neverjetnih 108 terminov in še pet kratic z besedo katalog, ob tem pa seveda še skoraj enkrat toliko sestavljenih gesel s pridevniki (kataložni in kataloški) ter izpeljank (npr. katalogizator, katalogizacija, katalogizirati ipd.)

  1. abecédni geselski katalóg -ega -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog
  2. abecédni iménski katalóg -ega -ega -a m (krat. AIK) katalog (1), urejen po abecedi imen avtorjev ali stvarnih naslovov; sin. nominalni katalog
  3. abecédni katalóg -ega -a m po abecedi urejen popis knjižničnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog, abecedni stvarni katalog, naslovni katalog, križni katalog; sin. alfabetski katalog
  4. abecédni predmétni katalóg -ega -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog
  5. abecédni stvárni katalóg -ega -ega -a m (krat. ASK) stvarni katalog, urejen po abecedi predmetnih oznak; sin. abecedni geselski katalog, besedni katalog, geselski katalog, abecedni predmetni katalog, predmetni katalog, geselski stvarni katalog; prim. sistematski katalog, stvarni katalog
  6. abecednoimenski katalog neustr., gl. abecedni imenski katalog
  7. akcesíjski katalóg -ega -a m, zastar. pomožni katalog, ki se uporablja v akcesiji (1); prim. inventarni katalog, seznam prirastka
  8. alfabétski katalóg -ega -a m, zastar., gl. abecedni katalog
  9. analítični katalóg -ega -a m katalog (2), ki vsebuje tudi opombe o vsebini, izvoru, umetniški vrednosti opisanih predmetov
  10. antikvárni katalóg -ega -a m popis publikacij, dokumentov, predmetov, ki so naprodaj v antikvariatu
  11. ávkcijski katalóg -ega -a m katalog (3) s popisom publikacij, dokumentov in drugih predmetov, namenjenih za javno prodajo na licitaciji
  12. avtomatizírani katalóg -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in dostopni z računalnikom; sin. elektronski katalog, računalniški katalog; ant. klasični katalog
  13. avtorski katalog neustr., gl. abecedni imenski katalog
  14. besédni katalóg -ega -a m, zastar., gl. abecedni stvarni katalog
  15. biobibliográfski katalóg -ega -a m po abecedi urejen popis avtorjev z njihovim življenjepisom in bibliografijo (2)
  16. centrálni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem so v enoten pregled združeni in s siglami knjižnic opremljeni kataložni vpisi gradiva več knjižnic z določenega območja ali strokovnega področja, npr. centralni katalog knjig, centralni katalog periodičnih publikacij; sin. zbirni katalog; prim. kooperativni katalog, vzajemni katalog
  17. Centrálni katalóg knjížnic Slovénije -ega -a -- -- m, nekdaj sistem centralnih katalogov, voden pri Narodni in univerzitetni knjižnici, v katerem so v enoten pregled združeni in s siglami knjižnic opremljeni vpisi predvsem tujih publikacij, ki jih hranijo pomembnejše slovenske knjižnice
  18. čitálniški katalóg -ega -a m katalog (1) čitalniške zbirke
  19. decimálni katalóg -ega -a m 1. sistematski katalog z decimalno ureditvijo 2. žarg. gl. UDK-katalog
  20. deljeni katalóg -ega -a m katalog (1), ki je zaradi obsega, formata ali različnih pravil razdeljen v več zaporedij
  21. dodátni katalóg -ega -a m katalog (1), ki je dopolnilo k abecednemu imenskemu, stvarnemu in sistematskemu katalogu, npr. naslovni katalog, tematski katalog
  22. elektrónski katalóg -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in dostopni z računalnikom; sin. avtomatizirani katalog, računalniški katalog; ant. klasični katalog
  23. fascíkel katalóg -- -a m, zgod. katalog (1), v katerem so listki povezani v svežnje; prim. listkovni katalog, knjižni katalog
  24. formálni katalóg -ega -a m katalog (1), urejen po podatkih, ki ne opisujejo vsebine publikacije, dokumenta, npr. naslovni katalog
  25. geselski katalóg -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog
  26. geselski stvárni katalóg -ega -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog
  27. glávni katalóg -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise večine gradiva knjižnice, ki ima poleg tega tudi posebne kataloge; prim. izbirni katalog, posebni katalog, splošni katalog
  28. imenski katalog neustr., gl. abecedni imenski katalog
  29. interni katalóg -ega -a m katalog (1), namenjen knjižničnim delavcem in načeloma ni dostopen javnosti; ant. javni katalog
  30. inventárni katalóg -ega -a m katalog, urejen po inventarnih številkah; prim. inventarna knjiga, akcesijski katalog, akcesijski protokol, inventar (1), seznam prirastka
  31. izbírni katalóg -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise le dela knjižničnega gradiva, npr. čitalniški katalog, tematski katalog; prim. posebni katalog, glavni katalog, skupni katalog
  32. jávni katalóg -ega -a m katalog (1), namenjen uporabnikom knjižnice; sin. uporabniški katalog; ant. interni katalog
  33. jávni online katalóg -ega -- -a [onlájn] m, gl. javni računalniški katalog
  34. jávni računálniški katalóg -ega -ega -a m (krat. OPAC) računalniški katalog, ki je interaktivno dostopen uporabnikom knjižnice; sin. javni online katalog
  35. katalóg -a m 1. po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjižničnega gradiva; sin. knjižnični katalog; prim. kartoteka 2. publikacija, ki popisuje, opisuje, pojasnjuje ali našteva razstavljena dela; sin. razstavni katalog, katalog razstave 3. publikacija s popisom del, izdelkov
  36. katalóg knjigárne -a -- m, gl. knjigotrški katalog
  37. katalóg naslóvov -a -- m, gl. naslovni katalog
  38. katalóg novósti -a -- m katalog (1, 3), ki zajema na novo pridobljeno knjižnično gradivo
  39. katalóg periódičnih publikácij -a -- -- m katalog (1), ki zajema periodične publikacije; sin. katalog periodike
  40. katalóg periódike -a -- m, žarg., gl. katalog periodičnih publikacij
  41. katalóg razstáve -a -- m, gl. razstavni katalog in katalog (2)
  42. katalóg rokopísov -a -- m posebni katalog, ki zajema rokopisno gradivo
  43. katalóg serijskih publikácij -a -- -- m katalog (1), ki zajema serijske publikacije
  44. katalóg v knjížni oblíki -a -- -- -- m, gl. knjižni katalog
  45. klásični katalóg -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in neposredno dostopni na kataložnih listkih, v knjigi; sin. tradicionalni katalog; ant. avtomatizirani katalog; prim. knjižnični katalog
  46. knjigotŕški katalóg -ega -a m tiskan ali drugače razmnožen seznam publikacij, ki so v prodaji v knjigarni; sin. katalog knjigarne
  47. knjížni katalóg -ega -a m katalog (1) v obliki knjige; sin. katalog v knjižni obliki; prim. listkovni katalog, fascikel katalog
  48. knjížnični katalóg -ega -a m po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjižničnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog; sin. katalog (1); prim. kartoteka, klasični katalog
  49. kooperatívni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem sodeluje več knjižnic s svojimi kataložnimi zapisi; prim. centralni katalog, skupni katalog, vzajemni katalog
  50. krajévni katalóg -ega -a m, zastar., gl. lokacijski katalog in signaturni katalog
  51. krížni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem je v eno abecedno zaporedje združenih dvoje ali več abecednih katalogov, in sicer abecedni imenski, abecedni stvarni in naslovni katalog
  52. kumulatívni katalóg -ega -a m katalog (1), ki vključuje kataložne vpise že objavljenih katalogov v nov, enoten popis
  53. lístkovni katalóg -ega -a m katalog, sestavljen iz kataložnih listkov; prim. knjižni katalog, fascikel katalog
  54. lokacíjski katalóg -ega -a m katalog (1), urejen po lokusih, kakor si posamezni kosi sledijo na policah v skladišču; sin. lokalni katalog (2), krajevni katalog, signaturni katalog, topografski katalog (2); prim. signaturna knjiga
  55. lokálni katalóg -ega -a m 1. navadno računalniški katalog posamezne knjižnice, vključene v kooperativno obdelavo; prim. skupni katalog, vzajemna podatkovna zbirka 2. zastar. gl. lokacijski katalog in signaturni katalog
  56. mátični abecédni iménski katalóg -ega -ega -ega -a m matični katalog, urejen po abecedi imen avtorjev in stvarnih naslovov
  57. mátični katalóg -ega -a m katalog (1), navadno interni, v katerem glavni vpisi vsebujejo tudi razporejevalni ključ
  58. medzaložníški katalóg -ega -a m skupni založniški katalog več založb; prim. medzaložniška bibliografija
  59. míkrofíš katalóg -- -a m katalog s podatki, posnetimi na mikrofiš, npr. COM-katalog
  60. nacionálni centrálni katalóg -ega -ega -a m centralni katalog, v katerega navadno prispeva svoje podatke večina knjižnic določene države; prim. regionalni katalog
  61. naslôvni katalóg -ega -a m katalog (1), urejen po abecedi naslovov del, publikacij; sin. katalog naslovov
  62. nominálni katalóg -ega -a m, zastar., gl. abecedni imenski katalog
  63. obmóčni centrálni katalóg -ega -ega -a m centralni katalog, ki zajema popis knjižničnega gradiva knjižnic določenega območja; sin. regionalni katalog
  64. online javno dostopni katalog neustr., gl. javni računalniški katalog
  65. online katalóg -- -a [onlájn] m interaktivni računalniški katalog dostopom na daljavo
  66. osnôvni katalóg -ega -a m 1. katalog, ki je nujno potreben za osnovno delovanje knjižnice, navadno abecedni imenski katalog 2. neustr., gl. glavni katalog
  67. pokrajínski centrálni katalóg -ega -ega -a m centralni katalog, ki ga vodi pokrajinska knjižnica za svoje območje
  68. pomóžni katalóg -ega -a m izbirni katalog, navadno interni, urejen po manj običajnih elementih, npr. katalog knjižnih zbirk
  69. popôlni katalóg -ega -a [1n] m, gl. splošni katalog
  70. posébni katalóg -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise posebnega knjižničnega gradiva, npr. neknjižno gradivo, rokopise; sin. specialni katalog; prim. izbirni katalog, glavni katalog
  71. predmétni katalóg -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog
  72. prezénčni katalóg -ega -a m, nekdaj kartoteka knjižnih listkov neizposojenega knjižničnega gradiva, zlasti v manjših knjižnicah; prim. kartoteka izposojenega gradiva
  73. prodájni katalóg -ega -a m publikacija s seznamom izdelkov, knjig, ki jih prodaja eno ali več podjetij, knjigarn, založb
  74. računálniški katalóg -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in dostopni z računalnikom; sin. avtomatizirani katalog, elektronski katalog; ant. klasični katalog
  75. računalniško podprti katalog neustr., gl. računalniški katalog
  76. računalniško vodeni katalog neustr., gl. računalniški katalog in avtomatizirani katalog in elektronski katalog
  77. razstávni katalóg -ega -a m publikacija, ki popisuje, opisuje, pojasnjuje ali našteva razstavljena dela; sin. katalog (2), katalog razstave
  78. reálni katalóg -ega -a m, zastar., gl. stvarni katalog
  79. regionálni katalóg -ega -a m centralni katalog, ki zajema popis knjižničnega gradiva knjižnic določenega območja; sin. območni centralni katalog; prim. nacionalni centralni katalog
  80. retrospektívni katalóg -ega -a m knjižnični katalog, ki vključuje kataložne enote za zaključeno preteklo obdobje; prim. retrospektivna bibliografija
  81. rokopísni katalóg -ega -a m 1. ročno pisani katalog; prim. rokopisni listek 2. neustr., gl. katalog rokopisov
  82. serijski katalóg glínastih plôščic -ega -a -- -- m, gl. serijski katalog glinastih tablic
  83. serijski katalóg glínastih táblic -ega -a -- -- m, zgod. popis serij glinastih tablic v knjižnici; sin. serijski katalog glinenih tablic, serijski katalog glinastih ploščic, serijski katalog glinenih ploščic; prim. tablični katalog
  84. serijski katalóg glinénih plôščic -ega -a -- -- m, gl. serijski katalog glinastih tablic
  85. serijski katalóg glinénih táblic -ega -a -- -- m, gl. serijski katalog glinastih tablic
  86. signatúrni katalóg -ega -a m katalog (1), urejen po signaturah, kakor si posamezni kosi sledijo po policah v skladišču; sin. lokacijski katalog, lokalni katalog (2), krajevni katalog, topografski katalog (2); prim. signaturna knjiga
  87. sistematični katalog neustr., gl. sistematski katalog
  88. sistemátski katalóg -ega -a m stvarni katalog, urejen po določenem klasifikacijskem sistemu, npr. UDK-katalog; prim. abecedni stvarni katalog
  89. skúpni katalóg -ega -a m katalog (1), ki zajema popise gradiva več knjižnic; prim. centralni katalog, kooperativni katalog, lokalni katalog (2), vzajemni katalog, izbirni katalog, vzajemna podatkovna zbirka
  90. speciálni centrálni katalóg -ega -ega -a m centralni katalog, ki zajema gradivo določenega strokovnega področja
  91. speciálni katalóg -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise posebnega knjižničnega gradiva, npr. neknjižno gradivo, rokopise; sin. posebni katalog; prim. izbirni katalog, glavni katalog, skupni katalog
  92. splôšni katalóg -ega -a m abecedni imenski katalog, ki zajema vpise celotnega knjižničnega gradiva; sin. popolni katalog, univerzalni katalog; prim. glavni katalog
  93. strojno čitljivi katalog neustr., gl. računalniški katalog in avtomatizirani katalog in elektronski katalog
  94. strokôvni katalóg -ega -a m, gl. stvarni katalog
  95. stvárni katalóg -ega -a m (krat. SK) katalog (1), v katerem so vpisi urejeni po vsebinskih oznakah; sin. realni katalog, strokovni katalog; prim. abecedni stvarni katalog, sistematski katalog
  96. táblični katalóg -ega -a m, zgod. popis vseh glinastih tablic, ki pripadajo isti seriji glinastih tablic; prim. serijski katalog glinastih tablic
  97. temátični katalóg -ega -a m 1. seznam del posameznega skladatelja, navadno urejen kronološko ali po zvrsteh skladb z notnim incipitom za vsako skladbo, sestavek 2. neustr. gl. tematski katalog
  98. temátski katalóg -ega -a m abecedni stvarni katalog za leposlovje, navadno v mladinskih knjižnicah
  99. tískani katalóg -ega -a m klasični katalog, razmnožen s tiskom
  100. topográfski katalóg -ega -a m 1. katalog (1), urejen po zemljepisnih imenih 2.zastar., gl. lokacijski katalog in signaturni katalog
  101. tradicionálni katalóg -ega -a m, gl. klasični katalog
  102. UDK-katalóg -a [udeká] m sistematski katalog, urejen po Univerzalni decimalni klasifikaciji; sin. decimalni katalog
  103. univerzálni katalóg -ega -a m, gl. splošni katalog
  104. uporábniški katalóg -ega -a m, gl. javni katalog
  105. vzajémni katalóg -ega -a m računalniški kooperativni katalog, ki omogoča tudi prevzemanje in uporabo kataložnih zapisov drugih knjižnic; prim. centralni katalog, kooperativni katalog
  106. zakljúčeni katalóg -ega -a m katalog (1), ki se ne dopolnjuje več
  107. založníški katalóg -ega -a m tiskan ali drugače razmnožen seznam publikacij, ki so ali bodo izšle pri določeni založbi, založbah; prim. založniška bibliografija
  108. zbírni katalóg -ega -a m, gl. centralni katalog
Poleg tega pa še pet kratic:
AIK AIK-ja [aiká] m, krat., gl. abecedni imenski katalog
ASK ASK-ja [aeská] m, krat., gl. abecedni stvarni katalog
CKSTCKST-ja [cekaesté] m, krat., gl. centralna katalogizacija slovenskega tiska
OPAC OPAC-a [ópak] m, krat. (ang. Online Public Access Catalogue) gl. javni računalniški katalog
SK SK-ja [eská] krat., gl. specialna knjižnica

  1. Ekscerpcija slovenskih strokovnih besedil [Elektronski vir] : delovno gradivo / [pripravila Bibliotekarska terminološka komisija]. - Ljubljana : BTK, 2000. - Dostopno na naslovu: http://www.cek.ef.uni-lj.si/terminologija/ekscerpcija/ekscerpcija.html
  2. Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, 2003

2 komentarja:

  1. Znova izvrsten primer, kako je mogoče z blogom promovirati in posledično tudi podpreti leksikografsko delo. In narediti radovedne tudi laične bralce.
    Med prebiranjem zapisa sem postal pozoren na usmeritev k spletni strani "Ekscerpcija slovenskih strokovnih besedil", ustavil sem se pri pojasnilnem zapisu "O izpisovanju" in pojavilo se mi je nekaj vprašanj. Zanimiva mi je razlika med glagolom in samostalnikom: »ekscerpiranje« in »ekscerpt«, ker sem pod vtisom angleškega »excerption« in »excerpt« - skratka v glagolniški obliki mi manjka »t«. Res pa je, da preiskovanje (npr. najdi.si) ne podpira take rabe. Sicer mi je pa v originalnem zapisu na blogu všeč raba »izpis« in »izpisovanje« in se mi zdi, da bi lahko povsem ustrezno nadomestila sicer v strokovnih krogih uveljavljeno »ekscerpiranje«.
    Zanimivo mi je bilo tudi primerjalno preverjanje učinkovitosti Googla in drugih iskalnikov na obeh angleških oblikah besede:
    • Google: geslo »catalog« 882 mio in »catalogue« 239 mio zadetkov
    • Bing: geslo »catalog« 289 mio in »catalogue« 76 mio zadetkov
    • Yahoo: geslo »catalog« 286 mio in »catalogue« 71 mio zadetkov (enako Lykos)
    Stari dobri Google je še vedno nepremagljiv :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Tujke so v slovenščini včasih muhaste in se obnašajo po svoje, lep dokaz za to so govorci po radiu in televiziji. V nekaterih primerih zna angleščina zabrisati ali po svoje prikrojiti latinsko izhodišče (sploh tam, kjer imata glagol in samostalnik isto obliko, prav "excerpt" je takšen), kjer je dejanje –tio, rezultat pa –tus/tum, v slovenščini navadno –t. Ekscerpcija, ekscerpt in ekcerpiranje se obnašajo podobno kot koncepcija, koncept in koncipiranje (tukaj nastopa še ta nesrečni i). Tudi meni sta "izpis(ek)" in "izpisovaje" dovolj všeč, da jima praviloma dajem prednost.

    Google je pri zajemanju in indeksiranju spletnih strani nedvomni šampion, zelo pa me moti, da je tako malo možnosti za omejevanje iskanja, pa še te so neučinkovite (lep primer je prav "katalog" v različnih jezikih). Pa tega ni kriv samo Google, bolj avtorji!

    OdgovoriIzbriši