Knjižnični katalog(i)

"Računalniško podprti" katalog . . . J. Kanič, 2002

Knjižnični katalog je nedvomno (še vedno) eno od najpomembnejših osnovnih informacijskih orodij knjižnice, sam termin pa pogosto uporabljan in zato pripada osnovnemu naboru strokovnega bibliotekarskega izrazja. V stroki ga najpogosteje uporabljamo brez pridevnika, torej katalog, saj razlikovanje od drugih katalogov navadno ni potrebno. V vsakdanjem življenju in tudi nekaterih drugih strokah namreč obstaja še nekaj drugih vrst povsem drugačnih katalogov, kar do neke mere upošteva in pojasnjuje tudi Bibliotekarski terminološki slovar:

katalóg -a m 1. po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjižničnega gradiva; sin. knjižnični katalog; prim. kartoteka 2. publikacija, ki popisuje, opisuje, pojasnjuje ali našteva razstavljena dela; sin. razstavni katalog, katalog razstave 3. publikacija s popisom del, izdelkov

Beseda katalog je prešla v slovenščino iz latinščine (catalogus) in nemščine (Katalog), sicer pa je grškega porekla (katalogos – zapis, seznam, popis). Angleščina jo je prevzela iz latinščine oz. stare francoščine, danes pa razlikujemo britansko (catalogue) in ameriško (catalog) različico. Oxford English Dictionary jo je prvič zajel v angleškem besedilu iz leta 1464. Glede na klasično poreklo je beseda našla pot v skoraj vse moderne jezike in bibliotekarske terminologije.

Googlovo iskanje besede katalog vrne vrtoglavih 336 milijonov zadetkov, ki obsegajo dokumente v večjem številu jezikov, saj se je beseda z manjšimi razlikami (c ali k na začetku besede in ponekod še kaj za končnim g, npr. Katalog, catalog, catalogue, katalogo, catalogo ipd.), vendar je med prvimi desetimi zadetki samo en zapis, ki ustreza knjižničnemu katalogu, in med petdesetimi samo trije, od katerih se eden ponovi. Natančnejše je iskanje knjižnični katalog s 45.600 zadetki (tudi ti so v različnih jezikih!) in tudi nekateri angleški priročniki raje izpostavljajo sestavljeno geslo library catalogue.

V podatkovni zbirki izpisanih slovenskih bibliotekarskih besedil⁽¹⁾, ki je nastala v času priprave Bibliotekarskega terminološkega slovarja, je 1.727 izpiskov, ki vsebujejo besedo katalog ali katero od njenih izpeljank. V ilustracijo in hkrati razlago navajamo enega od najbolj povednih izpiskov:

Knjižnični katalog je urejen popis dokumentov v knjižnici, lahko pa obsega tudi podatke iz več knjižnic (Verona, 1971). Popisuje knjige, rokopise, avdiovizualno in drugo knjižnično gradivo. Namenjen je knjižničnemu osebju in obiskovalcem. Knjižničnemu osebju omogoča sistematično dopolnjevanje fonda in dajanje informacij; obiskovalci pa iz kataloga lahko ugotovijo, katere dokumente ima knjižnica. Po mnenju nekaterih avtorjev je katalog najpomembnejši ključ do dokumentov v knjižnici oziroma most med knjižnično zbirko in uporabniki. Katalog odraža intelektualno dediščino neke institucije, univerze, naroda. Predstavlja znanje in prizadevajna človeštva v določenem času in prostoru. S pomočjo kataloga lahko spoznamo določeno knjižnico, njene cilje in nabavno politiko . [...] Popisuje obstoječe znanje in istočasno ustvarja novo znanje; v tem smislu je katalogizacija podobna znanstvenemu publiciranju (Anderson, 1993). Petek, Marija: Zgodovinski razvoj knižničnih katalogov in katalogizacije. Zbornik referatov za VI. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice, 1996, str. 126

Iz izpisanih slovenskih bibliotekarskih besedil je prišlo v Bibliotekarski terminološki slovar neverjetnih 108 terminov in še pet kratic z besedo katalog, ob tem pa seveda še skoraj enkrat toliko sestavljenih gesel s pridevniki (kataložni in kataloški) ter izpeljank (npr. katalogizator, katalogizacija, katalogizirati ipd.)

1. abecédni geselski katalóg -ega -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog
2. abecédni iménski katalóg -ega -ega -a m (krat. AIK) katalog (1), urejen po abecedi imen avtorjev ali stvarnih naslovov; sin. nominalni katalog
3. abecédni katalóg -ega -a m po abecedi urejen popis knjižničnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog, abecedni stvarni katalog, naslovni katalog, križni katalog; sin. alfabetski katalog
4. abecédni predmétni katalóg -ega -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog
5. abecédni stvárni katalóg -ega -ega -a m (krat. ASK) stvarni katalog, urejen po abecedi predmetnih oznak; sin. abecedni geselski katalog, besedni katalog, geselski katalog, abecedni predmetni katalog, predmetni katalog, geselski stvarni katalog; prim. sistematski katalog, stvarni katalog
6. abecednoimenski katalog neustr., gl. abecedni imenski katalog
7. akcesíjski katalóg -ega -a m, zastar. pomožni katalog, ki se uporablja v akcesiji (1); prim. inventarni katalog, seznam prirastka
8. alfabétski katalóg -ega -a m, zastar., gl. abecedni katalog
9. analítični katalóg -ega -a m katalog (2), ki vsebuje tudi opombe o vsebini, izvoru, umetniški vrednosti opisanih predmetov
10. antikvárni katalóg -ega -a m popis publikacij, dokumentov, predmetov, ki so naprodaj v antikvariatu
11. ávkcijski katalóg -ega -a m katalog (3) s popisom publikacij, dokumentov in drugih predmetov, namenjenih za javno prodajo na licitaciji
12. avtomatizírani katalóg -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in dostopni z računalnikom; sin. elektronski katalog, računalniški katalog; ant. klasični katalog
13. avtorski katalog neustr., gl. abecedni imenski katalog
14. besédni katalóg -ega -a m, zastar., gl. abecedni stvarni katalog
15. biobibliográfski katalóg -ega -a m po abecedi urejen popis avtorjev z njihovim življenjepisom in bibliografijo (2)
16. centrálni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem so v enoten pregled združeni in s siglami knjižnic opremljeni kataložni vpisi gradiva več knjižnic z določenega območja ali strokovnega področja, npr. centralni katalog knjig, centralni katalog periodičnih publikacij; sin. zbirni katalog; prim. kooperativni katalog, vzajemni katalog
17. Centrálni katalóg knjížnic Slovénije -ega -a -- -- m, nekdaj sistem centralnih katalogov, voden pri Narodni in univerzitetni knjižnici, v katerem so v enoten pregled združeni in s siglami knjižnic opremljeni vpisi predvsem tujih publikacij, ki jih hranijo pomembnejše slovenske knjižnice
18. čitálniški katalóg -ega -a m katalog (1) čitalniške zbirke
19. decimálni katalóg -ega -a m 1. sistematski katalog z decimalno ureditvijo 2. žarg. gl. UDK-katalog
20. deljeni katalóg -ega -a m katalog (1), ki je zaradi obsega, formata ali različnih pravil razdeljen v več zaporedij
21. dodátni katalóg -ega -a m katalog (1), ki je dopolnilo k abecednemu imenskemu, stvarnemu in sistematskemu katalogu, npr. naslovni katalog, tematski katalog
22. elektrónski katalóg -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in dostopni z računalnikom; sin. avtomatizirani katalog, računalniški katalog; ant. klasični katalog
23. fascíkel katalóg -- -a m, zgod. katalog (1), v katerem so listki povezani v svežnje; prim. listkovni katalog, knjižni katalog
24. formálni katalóg -ega -a m katalog (1), urejen po podatkih, ki ne opisujejo vsebine publikacije, dokumenta, npr. naslovni katalog
25. geselski katalóg -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog
26. geselski stvárni katalóg -ega -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog
27. glávni katalóg -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise večine gradiva knjižnice, ki ima poleg tega tudi posebne kataloge; prim. izbirni katalog, posebni katalog, splošni katalog
28. imenski katalog neustr., gl. abecedni imenski katalog
29. interni katalóg -ega -a m katalog (1), namenjen knjižničnim delavcem in načeloma ni dostopen javnosti; ant. javni katalog
30. inventárni katalóg -ega -a m katalog, urejen po inventarnih številkah; prim. inventarna knjiga, akcesijski katalog, akcesijski protokol, inventar (1), seznam prirastka
31. izbírni katalóg -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise le dela knjižničnega gradiva, npr. čitalniški katalog, tematski katalog; prim. posebni katalog, glavni katalog, skupni katalog
32. jávni katalóg -ega -a m katalog (1), namenjen uporabnikom knjižnice; sin. uporabniški katalog; ant. interni katalog
33. jávni online katalóg -ega -- -a [onlájn] m, gl. javni računalniški katalog
34. jávni računálniški katalóg -ega -ega -a m (krat. OPAC) računalniški katalog, ki je interaktivno dostopen uporabnikom knjižnice; sin. javni online katalog
35. katalóg -a m 1. po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjižničnega gradiva; sin. knjižnični katalog; prim. kartoteka 2. publikacija, ki popisuje, opisuje, pojasnjuje ali našteva razstavljena dela; sin. razstavni katalog, katalog razstave 3. publikacija s popisom del, izdelkov
36. katalóg knjigárne -a -- m, gl. knjigotrški katalog
37. katalóg naslóvov -a -- m, gl. naslovni katalog
38. katalóg novósti -a -- m katalog (1, 3), ki zajema na novo pridobljeno knjižnično gradivo
39. katalóg periódičnih publikácij -a -- -- m katalog (1), ki zajema periodične publikacije; sin. katalog periodike
40. katalóg periódike -a -- m, žarg., gl. katalog periodičnih publikacij
41. katalóg razstáve -a -- m, gl. razstavni katalog in katalog (2)
42. katalóg rokopísov -a -- m posebni katalog, ki zajema rokopisno gradivo
43. katalóg serijskih publikácij -a -- -- m katalog (1), ki zajema serijske publikacije
44. katalóg v knjížni oblíki -a -- -- -- m, gl. knjižni katalog
45. klásični katalóg -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in neposredno dostopni na kataložnih listkih, v knjigi; sin. tradicionalni katalog; ant. avtomatizirani katalog; prim. knjižnični katalog
46. knjigotŕški katalóg -ega -a m tiskan ali drugače razmnožen seznam publikacij, ki so v prodaji v knjigarni; sin. katalog knjigarne
47. knjížni katalóg -ega -a m katalog (1) v obliki knjige; sin. katalog v knjižni obliki; prim. listkovni katalog, fascikel katalog
48. knjížnični katalóg -ega -a m po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjižničnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog; sin. katalog (1); prim. kartoteka, klasični katalog
49. kooperatívni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem sodeluje več knjižnic s svojimi kataložnimi zapisi; prim. centralni katalog, skupni katalog, vzajemni katalog
50. krajévni katalóg -ega -a m, zastar., gl. lokacijski katalog in signaturni katalog
51. krížni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem je v eno abecedno zaporedje združenih dvoje ali več abecednih katalogov, in sicer abecedni imenski, abecedni stvarni in naslovni katalog
52. kumulatívni katalóg -ega -a m katalog (1), ki vključuje kataložne vpise že objavljenih katalogov v nov, enoten popis
53. lístkovni katalóg -ega -a m katalog, sestavljen iz kataložnih listkov; prim. knjižni katalog, fascikel katalog
54. lokacíjski katalóg -ega -a m katalog (1), urejen po lokusih, kakor si posamezni kosi sledijo na policah v skladišču; sin. lokalni katalog (2), krajevni katalog, signaturni katalog, topografski katalog (2); prim. signaturna knjiga
55. lokálni katalóg -ega -a m 1. navadno računalniški katalog posamezne knjižnice, vključene v kooperativno obdelavo; prim. skupni katalog, vzajemna podatkovna zbirka 2. zastar. gl. lokacijski katalog in signaturni katalog
56. mátični abecédni iménski katalóg -ega -ega -ega -a m matični katalog, urejen po abecedi imen avtorjev in stvarnih naslovov
57. mátični katalóg -ega -a m katalog (1), navadno interni, v katerem glavni vpisi vsebujejo tudi razporejevalni ključ
58. medzaložníški katalóg -ega -a m skupni založniški katalog več založb; prim. medzaložniška bibliografija
59. míkrofíš katalóg -- -a m katalog s podatki, posnetimi na mikrofiš, npr. COM-katalog
60. nacionálni centrálni katalóg -ega -ega -a m centralni katalog, v katerega navadno prispeva svoje podatke večina knjižnic določene države; prim. regionalni katalog
61. naslôvni katalóg -ega -a m katalog (1), urejen po abecedi naslovov del, publikacij; sin. katalog naslovov
62. nominálni katalóg -ega -a m, zastar., gl. abecedni imenski katalog
63. obmóčni centrálni katalóg -ega -ega -a m centralni katalog, ki zajema popis knjižničnega gradiva knjižnic določenega območja; sin. regionalni katalog
64. online javno dostopni katalog neustr., gl. javni računalniški katalog
65. online katalóg -- -a [onlájn] m interaktivni računalniški katalog dostopom na daljavo
66. osnôvni katalóg -ega -a m 1. katalog, ki je nujno potreben za osnovno delovanje knjižnice, navadno abecedni imenski katalog 2. neustr., gl. glavni katalog
67. pokrajínski centrálni katalóg -ega -ega -a m centralni katalog, ki ga vodi pokrajinska knjižnica za svoje območje
68. pomóžni katalóg -ega -a m izbirni katalog, navadno interni, urejen po manj običajnih elementih, npr. katalog knjižnih zbirk
69. popôlni katalóg -ega -a [1n] m, gl. splošni katalog
70. posébni katalóg -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise posebnega knjižničnega gradiva, npr. neknjižno gradivo, rokopise; sin. specialni katalog; prim. izbirni katalog, glavni katalog
71. predmétni katalóg -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog
72. prezénčni katalóg -ega -a m, nekdaj kartoteka knjižnih listkov neizposojenega knjižničnega gradiva, zlasti v manjših knjižnicah; prim. kartoteka izposojenega gradiva
73. prodájni katalóg -ega -a m publikacija s seznamom izdelkov, knjig, ki jih prodaja eno ali več podjetij, knjigarn, založb
74. računálniški katalóg -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in dostopni z računalnikom; sin. avtomatizirani katalog, elektronski katalog; ant. klasični katalog
75. računalniško podprti katalog neustr., gl. računalniški katalog
76. računalniško vodeni katalog neustr., gl. računalniški katalog in avtomatizirani katalog in elektronski katalog
77. razstávni katalóg -ega -a m publikacija, ki popisuje, opisuje, pojasnjuje ali našteva razstavljena dela; sin. katalog (2), katalog razstave
78. reálni katalóg -ega -a m, zastar., gl. stvarni katalog
79. regionálni katalóg -ega -a m centralni katalog, ki zajema popis knjižničnega gradiva knjižnic določenega območja; sin. območni centralni katalog; prim. nacionalni centralni katalog
80. retrospektívni katalóg -ega -a m knjižnični katalog, ki vključuje kataložne enote za zaključeno preteklo obdobje; prim. retrospektivna bibliografija
81. rokopísni katalóg -ega -a m 1. ročno pisani katalog; prim. rokopisni listek 2. neustr., gl. katalog rokopisov
82. serijski katalóg glínastih plôščic -ega -a -- -- m, gl. serijski katalog glinastih tablic
83. serijski katalóg glínastih táblic -ega -a -- -- m, zgod. popis serij glinastih tablic v knjižnici; sin. serijski katalog glinenih tablic, serijski katalog glinastih ploščic, serijski katalog glinenih ploščic; prim. tablični katalog
84. serijski katalóg glinénih plôščic -ega -a -- -- m, gl. serijski katalog glinastih tablic
85. serijski katalóg glinénih táblic -ega -a -- -- m, gl. serijski katalog glinastih tablic
86. signatúrni katalóg -ega -a m katalog (1), urejen po signaturah, kakor si posamezni kosi sledijo po policah v skladišču; sin. lokacijski katalog, lokalni katalog (2), krajevni katalog, topografski katalog (2); prim. signaturna knjiga
87. sistematični katalog neustr., gl. sistematski katalog
88. sistemátski katalóg -ega -a m stvarni katalog, urejen po določenem klasifikacijskem sistemu, npr. UDK-katalog; prim. abecedni stvarni katalog
89. skúpni katalóg -ega -a m katalog (1), ki zajema popise gradiva več knjižnic; prim. centralni katalog, kooperativni katalog, lokalni katalog (2), vzajemni katalog, izbirni katalog, vzajemna podatkovna zbirka
90. speciálni centrálni katalóg -ega -ega -a m centralni katalog, ki zajema gradivo določenega strokovnega področja
91. speciálni katalóg -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise posebnega knjižničnega gradiva, npr. neknjižno gradivo, rokopise; sin. posebni katalog; prim. izbirni katalog, glavni katalog, skupni katalog
92. splôšni katalóg -ega -a m abecedni imenski katalog, ki zajema vpise celotnega knjižničnega gradiva; sin. popolni katalog, univerzalni katalog; prim. glavni katalog
93. strojno čitljivi katalog neustr., gl. računalniški katalog in avtomatizirani katalog in elektronski katalog
94. strokôvni katalóg -ega -a m, gl. stvarni katalog
95. stvárni katalóg -ega -a m (krat. SK) katalog (1), v katerem so vpisi urejeni po vsebinskih oznakah; sin. realni katalog, strokovni katalog; prim. abecedni stvarni katalog, sistematski katalog
96. táblični katalóg -ega -a m, zgod. popis vseh glinastih tablic, ki pripadajo isti seriji glinastih tablic; prim. serijski katalog glinastih tablic
97. temátični katalóg -ega -a m 1. seznam del posameznega skladatelja, navadno urejen kronološko ali po zvrsteh skladb z notnim incipitom za vsako skladbo, sestavek 2. neustr. gl. tematski katalog
98. temátski katalóg -ega -a m abecedni stvarni katalog za leposlovje, navadno v mladinskih knjižnicah
99. tískani katalóg -ega -a m klasični katalog, razmnožen s tiskom
100. topográfski katalóg -ega -a m 1. katalog (1), urejen po zemljepisnih imenih 2.zastar., gl. lokacijski katalog in signaturni katalog
101. tradicionálni katalóg -ega -a m, gl. klasični katalog
102. UDK-katalóg -a [udeká] m sistematski katalog, urejen po Univerzalni decimalni klasifikaciji; sin. decimalni katalog
103. univerzálni katalóg -ega -a m, gl. splošni katalog
104. uporábniški katalóg -ega -a m, gl. javni katalog
105. vzajémni katalóg -ega -a m računalniški kooperativni katalog, ki omogoča tudi prevzemanje in uporabo kataložnih zapisov drugih knjižnic; prim. centralni katalog, kooperativni katalog
106. zakljúčeni katalóg -ega -a m katalog (1), ki se ne dopolnjuje več
107. založníški katalóg -ega -a m tiskan ali drugače razmnožen seznam publikacij, ki so ali bodo izšle pri določeni založbi, založbah; prim. založniška bibliografija
108. zbírni katalóg -ega -a m, gl. centralni katalog

Poleg tega pa še pet kratic:

AIK AIK-ja [aiká] m, krat., gl. abecedni imenski katalog
ASK ASK-ja [aeská] m, krat., gl. abecedni stvarni katalog
CKSTCKST-ja [cekaesté] m, krat., gl. centralna katalogizacija slovenskega tiska
OPAC OPAC-a [ópak] m, krat. (ang. Online Public Access Catalogue) gl. javni računalniški katalog
SK SK-ja [eská] krat., gl. specialna knjižnica

---

1. Ekscerpcija slovenskih strokovnih besedil [Elektronski vir] : delovno gradivo / [pripravila Bibliotekarska terminološka komisija]. - Ljubljana : BTK, 2000. - Dostopno na naslovu: http://www.cek.ef.uni-lj.si/terminologija/ekscerpcija/ekscerpcija.html
2. Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, 2003

Tvitam, tvitava, tvitamo . . .

Vir: twittonary

V sestavku Tvitminologija smo načeli vprašanje nabora pogosteje uporabljanega angleškega izrazja, ki se je spletlo okrog družbenega omrežja Twitter, in povabili bralce h komentiranju in predvsem prispevanju predlogov za slovenska poimenovanja, ki z redkimi izjemami še ne obstajajo. Prav velikega drena okrog komentarjev ni bilo, čeprav je bilo do danes na tej objavi evidentiranih 197 obiskov 114 različnih obiskovalcev. Tokrat ponujamo v pretres nekaj slovenskih predlogov, nekateri se občasno že uporabljajo, marsikateri med njimi pa najbrž nima prihodnosti.

Follow	slediti, spremljati	slediti tvitom posameznika ali skupine
Follower	privrženec, spremljevalec	kdor sledi tvitom posameznika ali skupine
Mistweet	zatvitati	po pomoti poslati tvit napačni osebi
Profile	profil	stran s podatki o uporabniku
Reply	odgovor	tvit, poslan kot odgovor na sporočilo
Retweet	pretvitati, odtvitati	posredovati tvit nekoga drugega vsem, ki vam sledijo
Retweet	pretvit, odtvit	tvit drugega uporabnika, ki ga posreduje nekdo, ki mu sledite
Tweet	tvitati; tvitniti	poslati sporočilo na Twitter
Tweet	tvit	sporočilo, ki ni daljše od 140 znakov in je poslano po Twitterju
Tweeter	tviter, tviteraš	uporabnik Twitterja, ki pošilja in bere sporočila na Twitterju
Twelete	***	zbrisati na Twitterju objavljeno sporočilo
Twetminology	tvitminologija	žargonska terminologija, ki se uporablja na Twitterju
Twitter	Twitter	družbena mreža, ki omogoča pošiljanje in spremljanje sporočil, krajših od 140 znakov
Twitterati	tviterat, mn. tviterati	"elitni" pisci sporočil, ki privabljajo veliko število bralcev, spremljevalcev
Twitterer	tviteraš	uporabnik Twitterja, ki pošilja in bere tvite
Twitterholic	tvitoholik	zasvojeni uporabnik Twitterja
Twitticism	tviterizem	duhovito, zabavno sporočilo
Unfollow	prenehat slediti, prenehati spremljati	prenehati slediti sporočila drugega uporabnika Twitterja

Angleško tvitersko izrazje je že zelo bogato in nova poimenovanja se rojevajo vsak dan. Zanimiva in dokaj bogata sta spletna slovarja tvitminologije:

Twictionary: The Dictionary for Twitter
Twitter Dictionary - Twittonary

Twittonary pa se oglaša tudi na Twitterju

Tvitminologija

Vir: istockphoto

Te dni mineva pet let, kar je Jack Dorsey ustvaril Twitter in ga potem julija 2006 tudi ponudil javnosti v uporabo. Danes je Twitter pojem komuniciranja s kratkimi sporočilci, uporablja ga za kakih sto Slovenij uporabnikov, ki napišejo vsak dan čez 150 milijonov teh do 140 znakov dolgih sporočilc. Nastala je prava kultura tviterašev z lastnim žargonom, ki se ji vsak dan pridruži novih članov za dobro Ljubljano z okolico! Kolegica Barbara Inge Karsch je v sestavku Twitterisms pred kratkim predstavila nekaj misli o novih izrazih, ki so se porodili ob uporabi te družbene mreže, ki je osvojila in obnorela svet. Množica bolj ali manj duhovitih skovank, večinoma izpeljanih iz imena Twitter, je nerazumljiva celo angleško govorečim tviterašem, slovenci smo v razumevanju seveda še korak za njimi, kaj šele, da bi skušali (iz)najti slovenske izraze. No, nekaj jih vendarle je, npr. tvit, tvitati, tviteraš, tviterat, privrženec, spremljevalec in še kakšen. Po Barbarinem članku in dveh glosarčkih The Twitter Glossary in Twhatever next? – the lexicon of Twitter smo izbrali nekaj izrazov in jih ponujamo v razmislek. Poznate ali celo uporabljate za navedene pojme kak slovenski izraz? Zaupajte nam ga!

Follow – slediti tvitom posameznika ali skupine
Follower – kdor sledi tvitom posameznika ali skupine
Mistweet – po pomoti poslati tvit napačni osebi
Profile – stran s podatki o uporabniku
Reply – tvit, poslan kot odgovor na sporočilo
Retweet – posredovati tvit nekoga drugega vsem, ki vam sledijo
Retweet – tvit drugega uporabnika, ki ga posreduje nekdo, ki mu sledite
Tweeple – uporabnik(i) Twitterja
Tweet – poslati sporočilo na Twitter
Tweet – sporočilo, ki ni daljše od 140 znakov in je poslano po Twitterju
Tweeter – uporabnik Twitterja, ki pošilja in bere sporočila na Twitterju
Tweetheart – uporabnik Twitterja, ki ga imajo drugi uporabniki radi
Twelete – zbrisati na Twitterju objavljeno sporočilo
Twetminology – žargonska terminologija, ki se uporablja na Twitterju
Twitter – družbena mreža, ki omogoča pošiljanje in spremljanje sporočil, krajših od 140 znakov
Twitterati – "elitni" pisci sporočil, ki privabljajo veliko število bralcev
Twitterer - uporabnik Twitterja, ki pošilja in bere tvite
Twitterholic – zasvojeni uporabnik Twitterja
Twitterphoria – navdušenje nad Twitterjem in njegovo uporabo
Twitticism – duhovito, zabavno sporočilo
Unfollow – prenehati slediti sporočila drugega uporabnika Twitterja

In zakaj je okrog Twitterja in tvitanja toliko ptičkov? Ker pomeni tweet v angleščini glagol čivkati, ščebetati in samostalnik čivkanje, ščebetanje.