Dvajset letnikov revije Knjižnica na spletu

Revija Knjižnica je znanstvena revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, izdajata jo Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Z izidom zadnje lanske številke bo Knjižnica zaključila šestdeseti letnik, saj izhaja že nepretrgano in vztrajnoo od leta 19957. Velik napredek pri zagotavljanju dostopnosti revije Knjižnica slovenskim bibliotekarjem je bila postavitev njene spletne različice leta 2000, najprej na lastnem strežniku, kasneje pa na spletnem mestu s podporo sistema Open Journal System (OJS), kjer so sedaj objavljene tekoče številke, ob njih pa še arhiv revije nazaj do leta 2000. Del arhiva člankov za obdobje 1997-2011 je še vedno dostopen na starem spletnem mestu, ob tem pa tudi celotno bibliografsko kazalo za obdobje 1957-2011. Digitalizirani so bili tudi članki iz obdobja 1956-1996, vendar so omejeno dostopni samo na posebnih računalnikih v čitalnici NUK, saj (še) niso urejena avtorskopravna vprašanja z avtorji. Vseh šestdeset letnikov (skupaj 2479 člankov) je arhiviranih na portalu dlib.si, vendar pred letom 1997 omejeno dostopnih samo v NUK-u.

V zadnjih dvajsetih letih je tako v elektronski izdaji Knjižnice izšlo skoraj sedemsto objav, prosto dostopnih na spletu, od tega dobrih šeststo strokovnih in znanstvenih člankov. O čem so pisali? Najpogostejše ključne besede so splošne knjižnice, knjižnice, bibliotekarji, visokošolske knjižnice, bibliotekarstvo, digitalizacija, katalogizacija, biografije, Narodna in univerzitetna knjižnica, uporabniki, knjižničarji, knjižnični fondi, statistični podatki, informacijska pismenost, standardi, šolske knjižnice, založništvo, iskanje informacij, zasebne knjižnice, knjige . . .

Ključne besede so zbrane v spodnjem oblaku besed (večje črke, večja pogostost ključne besede).

© Wordle

Z nekaj sreče bo obširnejša jezikovna in terminološka analiza člankov zadnjih dvajsetih let objavljena v prvi letošnji številki revije Knjižnica.

Mednarodni dan maternega jezika

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika. Letos bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezičnosti za prihodnost. Združeni narodi praznujejo mednarodni dan maternega jezika kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov po svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu v protestih zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, to je bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi za prihodnost, ki jih prinaša izobraževanje v globalnem mnogojezičnem okolju. Poudarjen je izjemen pomen ustreznega jezika poučevanja v zgodnjih letih šolanja, navadno je to materni jezik. Osnovno izobraževanje v maternem jeziku nedvomno močno dvigne kakovost učenja in učnih dosežkov s poudarkom na razumevanju in ustvarjalnosti, ne pa samo na ponavljanju in pomnjenju. V ta namen so vsako leto organizirani različni dogodki, srečanja in seminarji (npr. International Mother Language Day 2017), na Facebooku pa je tudi posebna družbenokulturna spletna stran.

Evropa je jezikovno zelo razgiban in bogat prostor in prav jezik je ena najbolj prepoznavnih prvin identitete in kulture. Z vstopom Hrvaške je sedaj v EU 24 uradnih jezikov. Jezikovna pisanost in različnost v EU je zato dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi je neizogibno del našega vsakdanjika. Zato je eno izmed vodilnih načel EU na področju kulture in izobraževanja prizadevanje, da naj bi vsakdo poleg maternega govoril še vsaj dva tuja jezika.

Po Unescovih podatkih naj bi bilo na svetu med šest in sedem tisoč jezikov, v Evropi je 76 različnih jezikov. Mnogim jezikom po svetu grozi možnost izumrtja, najbolj tistim, ki jih govori le še majhna skupina ljudi (ponekod le še ena oseba ali ena družina!) in seveda tistim, ki nimajo zapisane oblike. Po nekaterih ocenah naj bi v povprečju vsaka dva tedna izginil vsaj en jezik. Pa tudi med tistimi manj ogroženimi kar devet desetin jezikov sploh ni zastopanih na svetovnem spletu. Slovenščina sodi po številu govorcev v prvo polovico evropskih jezikov – uvrščena je na 34. mesto – in po nobenem od kriterijev ne sodi med ogrožene jezike.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina, ki je postala 25. junija 1991 tudi državni jezik RS. Je uradni jezik v Sloveniji in Evropski uniji ter na območjih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Poglejmo, kako imenujejo materni jezik v nekateri evropski jezikih:

angleško mother tongue, first language, mother language, native language, heritage language, language of origin, arterial language bolgarsko първи език , майчин език, родният език bosansko maternji jezik češko první jazyk, rodný jazyk, mateřský jazyk dansko modersmål, førstesprog esperanto gepatra lingvo, denaska lingvo estonsko emakeel, esimene keel finsko äidinkieli, ensimmäinen kieli, ensiksi opittu kieli francosko langue maternelle, langue d'origine, langue première, langue natale grško πρώτη γλώσσα , μητρική γλώσσα, γλώσσα καταγωγής hrvaško materinski jezik, materinji jezik, prvi jezik islandsko móðurmál italijansko madrelingua, lingua materna, lingua madre, prima lingua katalonsko llengua materna latovsko dzimtā valoda litvansko gimtoji kalba, pirmoji kalba

madžarsko anyanyelv, első nyelv makedonsko мајчин јазик nemško Muttersprache, Herkunftssprache, Erstsprache nizozemsko moedertaal, eerste taal norveško morsmål poljsko język ojczysty, język pierwszy, język wyjściowy portugalsko língua materna, língua nativa romunsko limbă maternă, prima limbă însușită rusko родно́й язы́к slovaško materinský jazyk, materčina, materinčina, materinská reč slovensko materni jezik, materinščina, prvi jezik srbsko матерњи језик, maternji jezik špansko lengua materna švedsko modersmål, förstaspråk turško anadili ukrajinsko рі́дна, матери́на, матери́нська, ма́тірня мова

Hešteg, haštag ali ključnik?

© Children’s Mental Health Network

Pri pisanju uporabljamo poleg črk in najpogostejših znakov (npr. ločila) tudi nekatere posebne znake, ki so se v računalniškem in mobilnem okolju zasidrali v naš vsakdan. Taka sta na primer @ in #. Brez njiju ne moremo več živeti in normalno funkcionirati, že leta ju uporabljamo, vendar smo ob njunem poimenovanju še vedno zadržani če ne celo nesrečni (o poimenovanju nekaterih znakov smo tukaj že pisali: Kako se imenujejo nekateri znaki?). V rabi sta najpogostejši poimenovanji afna in lojtra, vendar marsikdo s tem ni zadovoljen in predvsem za # še pogosto slišimo in tudi beremo izvirno angleško poimenovanje hash, izg. [hæʃ].

Če naj bo stvar zanimiva, je treba seveda še nekoliko zaplesti. Že leta uporabljamo angleški termin tag in ga bolj ali manj neuspešno slovenimo kot oznaka, značka, metaoznaka in še kaj, pri tem pa preradi pozabimo, da so bili že desetletja pred tem v nekaterih strokah (npr. bibliotekarstvo, dokumentalistika) v rabi slovenski termini oznaka, vsebinska oznaka, tematska oznaka, predmetna oznaka, ki pa marsikomu niso bili dovolj fensi in jih je nadomestil tag, izg. [tæɡ], pa potem seveda še cela družina izpeljank (tegirati ali tagirati, tegiran ali tagiran ipd., tudi o tem smo že pisali v sestavku Tag in tagiranje ali teg in tegiranje . . . ali morebiti kako drugače?).

Zgoraj opisana termina smo združili v enega novega in dobili hashtag, izg. [ˈhæʃtæɡ], to je oznako, ki jo uvaja znak #. Hashtag se uporablja za kategorizacijo vsebin in zasledovanje tematik na družbenih omrežjih. Začelo se je s Twitterjem, ki je leta 2009 uvedel tako označevanje svojih popularnih in udarnih vsebin, kmalu pa so hashtagging (označevanje s temi oznakami) prevzeli tudi uporabniki. Danes je uporaba teh oznak za vsebino objav doma na večini družbenih omrežij, poznajo jih npr. Google Plus, Instagram, Facebook, Pinterest, Tumblir ipd. Avtor lahko označi vsebino objave z eno ali več oznakami, vendar pretiravanje v njihovem številu ni priporočljivo, saj postane opis nepregleden in iskanje neučinkovito. Drugi uporabniki lahko z iskanjem teh oznak zasledujejo želene objave. Nekaj v zadnjem času popularnih oznak je na primer #ilka, #tinamaze, #Trumpism, #freemalania, #mislovenci ipd.

Pred kratkim sem pisal o posebnih znakih v naslovih knjig in drugih objav ter avtorski svobodi pri takem "oblikovanju" besedila, tokrat sem našel knjigo, ki ima v naslovu znak # in bi lahko razumeli #Rovinj full of art kot metaoznako, npr. za Twitter, Instagram ipd. Katalogizatorji tega v katalogu niso označili, zato so pa naslov skupaj s tem znakom vpisali v iskljivo opombo oz. med druge naslove.:

Pa še nekaj besed o slovenskem poimenovanju. Že oba sestavna dela (hash in tag) sta povzročala terminološke težave, sedaj skupaj pa še toliko bolj. Resnici na ljubo se v govoru in pisnih besedilih najpogosteje pojavlja hashtag z izvirno angleško izgovorjavo. Poskusov slovenjenja je bilo dosti in termin lahko najdemo tudi v nekaterih slovarjih (npr. Islovar, Termania, Razvezani jezik, Pons, tudi evropska terminološka baza IATE), več je bilo obsežnih razprav v nekaterih skupinah na Faceboouku. Predlogov in poskusov slovenjenja je bilo dovolj (npr. ključnik, metaoznaka #, hešteg, heštag, lojtra, oznaka, tematska oznaka, označevalec, značka, ključna beseda, zbiraj, povezovalnica, sledilnica, povezava na tviterju, iskalnica, lojtrišče), vendar se prav zares nobeden od njih (še) ni prijel.

Nekaj nejasnosti in nedoslednosti se pojavlja tudi zato, ker marsikdo enači termina hash (samo #) in hashtag (# in beseda, ki opisuje vsebino, npr. #terminologija), kar seveda ni ustrezno in je celo zavajajoče. Se pa pojavlja v razpravah in tudi kakem slovarju.

Poglejmo, kako rečejo ključniku v nekaterih drugih jezikih:

angleško hashtag bolgarsko хаштаг češko hashtag dansko hashtag estonsko teemaviide finsko tunniste , avainsana, aihetunniste, hashtag francosko mot-dièse, mot-clic, hashtag grško ετικέτα, χάσταγκ hrvaško hashtag islandsko kassamerki, myllumerki italijansko hashtag katalonsko etiqueta latovsko atsauces tags, tēmturis, haštags, mirkļbirka litvansko saitažodis madžarsko címke nemško Hashtag

nizozemsko hashtag norveško emneknagg poljsko hasztag portugalsko etiqueta, marcador, hashtag romunsko hashtag rusko хештег, хэштег (метка), хэш-тег slovaško hešteg, hashtag slovensko ključnik, metaoznaka #, hešteg, heštag, lojtra, oznaka, tematska oznaka, označevalec, značka, ključna beseda, zbiraj, povezovalnica, sledilnica, povezava na tviterju, iskalnica, lojtrišče srbsko hashtag, хасхтаг špansko etiqueta, hashtag švedsko hashtagg turško hashtag (diyez-etiketi) ukrajinsko хештег, гештеґ