Večdelni ali v več delih, kosih, zvezkih, knjigah?

© MailOnline

V novi izdaji standarda ISBD (ISBD International Standard Bibliographic Description : Consolidated Edition, 2011) je dosedanja nosilna izraza publication in item nadomestilo eno samo poimenovanje resource, ki so ga prevajalci – kljub nekaterim pomislekom v svoji skupini – prevedli kot vir. Ta se pojavlja tudi v mnogih sestavljenkah kot so printed textual resources, older monographic resources, notated music resources, cartographic resources, electronic resources, multipart resources, multipart monographic resources in verjetno še kje. Slovenjenje nekaterih od teh terminov iz različnih razlogov in zaradi različnih pomislekov ni bilo lahko, tokrat se ustavimo pri terminih multipart resource in multipart monographic resource. Ker prevod standarda še ni objavljen, ohranimo definicije v izogib morebitnim razhajanjem ali napakam raje v izvirniku ISBD International Standard Bibliographic Description : Consolidated Edition, 2011

multipart resource - a resource composed of discrete parts conceived, created, realized or arranged as a unit. A multipart resource can be a multipart monographic resource or a serial.
multipart monographic resource - a monographic resource in a finite number of physically separate parts known to have been conceived or published as a unit; the separate parts may have their own titles and statements of responsibility. No single part is identifiable as being of primary importance.
     Nasprotje tema terminoma je
single-part resource is a resource that is issued as a single physical unit.

V nekaterih drugih jezikih so uporabili termine

ang: multipart resource, multipart monographic resource
fra: ressource en plusieurs parties, monographie en plusieurs parties
ita: risorsa multiparte, risorsa monografica multiparte
rus: многочастный ресурс, многочастный монографический ресурс
špa: recurso multiparte, recurso monográfico multiparte
srb: izvor u više delova, monografski izvor u više delova

Slovenska slovarja bibliotekarske terminologije nekatere od teh izrazov že obravnavata, vendar je treba ob tem upoštevati, da sta oba nastajala v času, ko se je strokovna literatura v glavnem posvečala pretežno samo še tiskanim virom. Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije iz leta 2002 navaja naslednje s tem povezane termine:

multi-part component n, večdelni sestavni del (m)
multi-part item n, enota v več kosih (f), večdelna enota (f)
multi-part resource n, vir v več kosih (m)
multi-volume publication n, publikacija v več zvezkih (f)
multi-volume work n, delo v več zvezkih (n), publikacija v več zvezkih (f)
multi-volume work n, delo v več zvezkih (n), publikacija v več zvezkih (f)
single-volume monograph n, monografska publikacija v enem zvezku (f)
single-volume publication n, publikacija v enem zvezku (f)

Bibliotekarski terminološki slovar (2011) obravnava termine, med katerimi je tudi precej sopomenk:

knjíga v vèč délih -e -- -- -- ž gl. knjiga v več zvezkih
knjíga v vèč zvézkih -e -- -- -- ž tiskana monografska publikacija v omejenem številu
monográfska publikácija v vèč kósih -e -e -- -- -- ž gl. publikacija v več kosihfizično ločenih zvezkov; sin. knjiga v več delih
monográfska publikácija v vèč zvézkih -e -e -- -- -- ž gl. publikacija v več zvezkih
publikácija v vèč kósih -e -- -- -- ž v katalogizaciji monografska publikacija v omejenem številu fizično ločenih kosov, ki so zasnovani kot celota, npr. zvočni posnetek na več laserskih ploščah; sin. monografska publikacija v več kosih, zaključena publikacija v več kosih; prim. publikacija v več zvezkih, večdelna publikacija
publikácija v vèč zvézkih -e -- -- -- ž v katalogizaciji monografska publikacija v omejenem številu fizično ločenih zvezkov, ki so zasnovani kot celota, npr. knjiga v več zvezkih; sin.monografska publikacija v več zvezkih, zaključena publikacija v več zvezkih; prim. publikacija v več kosih
zakljúčena publikácija v vèč kósih -e -e -- -- -- ž gl. publikacija v več kosih
zakljúčena publikácija v vèč zvézkih -e -e -- -- -- ž gl. publikacija v več zvezkih
     pa tudi spomenki
vèčdélna enôta -e -e ž publikacija, ki jo sestavljata dva kosa ali več kosov; sin. večdelna publikacija; prim. publikacija v več kosih
vèčdélna publikácija -e -e ž publikacija, ki jo sestavljata dva kosa ali več kosov; sin. večdelna enota; prim. publikacija v več kosih

Žal pa se mu je izmuznila publikacije v več delih, kar je gotovo pomanjkljivost tega slovarja.

V vseh navedenih terminih kos in zvezek seveda implicirata tradicionalno tiskano in vezano publikacijo ali v najboljšem primeru (kos) elektronski vir na fizičnem nosilcu (kot sta npr. CD-ROM ali DVD). Del lahko pomensko zajame vse te fizične oblike publikacij pa tudi novejše oddaljene/spletne/oblačne vire, zato je kot nosilna beseda najprimernejši za tvorjenje sestavljenih terminov.

Zato pa je izpeljani pridevnik večdelen manj primerna izbira, v naših strokovnih besedilih se tudi zelo redko uporablja. Ta način tvorjenja pridevnika iz samostalnika (več + del, kos, zvezek,….) je po potrebi tudi težko razširi na vse te predmete (večdelen, večkosoven, večzvezkoven,…!), kar smo potrebovali in uporabljali za označevanje tega gradiva v preteklosti. Tudi romani, članki, zgodbe… so v več delih in ne večdelni.

Osebno menim, da sta najustreznejši novi poimenovanji vir v več delih in monografski vir v več delih, vendar sem vseeno nekoliko preveril, kako je z rabo teh oz. sorodnih izrazov v dveh besedilnih korpusih (referenčni korpus slovenskega jezika Gigafida in za naše strokovno področje specializiran Korpus bibliotekarstva). Pogostnost pojavljanja izbranih terminov v treh besedilnih korpusih je zelo majhna:

	Gigafida	Korpus bibliotekarstva
* v več knjigah	1	0
delo v več delih	0	4
delo v več zvezkih	0	12
knjiga v več delih	0	2
monografija v več delih	0	5
monografija v več zvezkih	0	1
monografska publikacija v več kosih	1	1
publikacija v več delih	2	0
publikacija v več kosih	0	2
publikacija v več zvezkih	2	6
večdelna publikacija	0	0
večdelna monografija	0	0
večdelna monografska publikacija	0	0
vir v več delih	0	0
monografski vir v več delih	0	0

Izraz vir v tovrstnih pomenskih zvezah še ni bil dokumentiran, vendar sem prepričan, da se bosta novi poimenovanji vir v več delih in monografski vir v več delih v najnovejši strokovni literaturi udomačila in ju bomo sprejeli.

Negibljive ali mirujoče slike

© Future Perfect Publishing

Slike so navduševale in spremljale človeka že vse od začetkov njegove zgodovine, tudi različna zaporedja slik, ki so znala pričarati iluzijo gibanja, niso nobena novost (o nekaterih, ki jih lahko srečujemo v knjižnicah, smo tudi tukaj že pisali - Flipbook - Kineograf ali folioskop? in Kako se reče . . . ? ), spreminjali so se le nosilci zapisa in naprave za prikazovanje. Pa vendar še ni tako dolgo, kar so gibljive slike čisto zares vstopile v naše življenje, najprej še precej plašno z miniaturizacijo in pocenitvijo filmskih kamer v drugi polovici 20. stoletja, nato pa mnogo odločneje s prodorom elektronskih kamer. Povsem domače so nam postale šele digitalno zapisane gibljive slike, ki jih poleg digitalnih videokamer obvlada tudi že vsak digitalni fotoaparat in predvsem prenosne naprave s telefoni na čelu. Marsikdo fotografira in snema videoposnetke s telefonom več, kot mu uspe z njim telefonirati.

Ob poljudnem poimenovanju film, videoposnetek, video … se je teh slik po tujem vzoru (ang. moving pictures, moving image; nem. Bewegte bilder; fra. vue animée, image animée) kmalu prijelo še poimenovanje gibljive slike, ki ga s pridom uporabljamo tudi v bibliotekarstvu in arhivarstvu. Tako lahko enostavno in dovolj jasno opišemo gradivo ali del gradiva, ki z večjim številom zaporednih slik predstavlja katero od oblik animacije. Šele ob tem pa se je pojavilo vprašanje ustreznega poimenovanja tistih "enostavnih", doslej znanih posamičnih statičnih slik, ki pred tem niso potrebovale nobene posebne opredelitve, saj so bile to edine "slike".

V različnih slovenskih informativnih in tudi strokovnih besedilih se pojavljajo predvsem variante mirujoča slika, nepremična slika, negibljiva slika, negibna slika,fiksna slika, stoječa slika, statična slika in verjetno še kaj, vendar je ob pozornem branju pogosto mogoče ugotoviti, da ne gre vedno za sopomenke, saj lahko opisujejo različna stanja mirovanja (npr. mirujoča slika kot klasična fotografija, mirujoč posnetek, negibna slika in stoječa slika pa "ustavljen oz. zamrznjen" posnetek oz. posamezna sličica v skupini gibljivih slik, videoposnetka). Podobno je tudi z redkimi slovarji, v katerih je bilo mogoče zaslediti katero od teh besednih zvez.
Kaj naj torej uporabljamo v strokovnem bibliotekarskem jeziku?

Osebno menim, da je najustreznejše poimenovanje mirujoča slika, mirujoč posnetek, vendar sem vseeno nekoliko preveril, kako je z rabo teh izrazov v različnih vrstah besedil, tako v treh besedilnih korpusih kot tudi na spletu (Google) (Nova beseda, Gigafida, Korpus bibliotekarstva).

Pogostnost pojavljanja izbranih terminov v treh besedilnih korpusih:

	Nova beseda	Gigafida	Korpus bibliotekarstva
nepremična slika	4	9	0
negibljiva slika	1	3	0
negibna slika	5	21	0
mirujoča slika	2	48	0
fiksna slika	0	0	0
stoječa slika	16	38	0
statična slika	44	145	0

Korpus bibliotekarstva teh terminov ni evidentiral v nobenem od 625 besedil s področja bibliotekarstva (se pa petkrat pojavljajo "gibljive slike").

V korpusih je pojavljanje teh terminov presenetljivo nizko, verjetno zato, ker se tam, kjer ni izrecno potrebno razločevanje med »navadnimi« in gibljivimi slikami, uporablja najpogosteje kar slika brez pridevnika, ki bi označeval, da se slika ne premika, kot je bilo to v rabi pred prihodom gibljivih slik, ko je prizor na sliki vedno miroval. Ker je postalo razločevanje med tema vrstama slik za širšo publiko zanimivo in potrebno šele pred kratkim s popularizacijo digitalne fotografije, je tudi poimenovanje in njegova raba v besedilih šele novejši pojav. Od tod zato nizka pojavnost v korpusih (ki ne vsebujejo povsem novih besedil) in tudi tam je pomen včasih drugačen, kot ga potrebujemo mi za oznako knjižničnega gradiva.

Zato pa je mnogo bolj v pomoč očitno dokaj pogosta raba termina mirujoče slike (praviloma rabljenega v množinski obliki) v nekaterih na spletu objavljenih novejših in za strokovni jezik relevantnih besedilih. Pri tem je morda najpomembnejših nekaj ISO standardov s področja fotografije oz. termin, ki ga uporabljajo že v naslovu. Najdemo ga tudi v dokumentih Arhiva RS, seminarski nalogi UL FF Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, diplomskem delu UMb, nekaterih učbenikih, strokovnem članku, članku v Wikipediji in različnih gradivih proizvajalcev fotoaparatov in videokamer.

Negibljiva slika, negibna slika in nepremična slika se na spletu redko pojavljajo in prinašajo najpogosteje nek drug pomen (najpogosteje "zamrznjena" slika, posamezna sličica iz filma, videoposnetka, ki se ustavi, ang. frame). Isto velja za stoječa slika. Dokaj pogosto se pojavlja statična slika, velikokrat z drugačnim pomenom; tudi če je v nam potrebnem pomenu, izraz ni najprimernejši.

Glede na očitno že dokaj razširjeno in ustaljeno rabo slovenskega termina, ki se najpogosteje pojavlja v množinski obliki kot poimenovanje vrste slik (mirujoče slike), pa tudi z ozirom na termine, ki se uporabljajo v nekaterih drugih jezikih in izražajo oz. opisujejo stanje mirovanja, statičnosti, ne pa zanikanje gibanja, ki se je pri slikah pojavilo mnogo kasneje, predlagam uporabo izraza mirujoča slika oz. mirujoče slike (ang. still, still image; nem. Festbild; fra. image fixe; ita. immagine fissa, immagine statica).

Včasih so vse slike samo mirovale, še ob fotografiranju je bilo treba zajeti sapo in za nekaj sekund otrpniti.
Ana in Ivan, Maribor, okrog 1905

---

Nekaj strokovnih besedil, ki uporabljajo termin mirujoče slike:

SIST ISO 15740:2011 - Fotografija - Digitalno upodabljanje mirujočih slik - Protokol za prenašanje slik pri fotografskih napravah za mirujoče slike (PTP)
SIST ISO 14524:2011 - Fotografija - Digitalne kamere za mirujoče slike - Metode za merjenje optoelektronske prehodne funkcije (OECFs)
SIST ISO 12232:2011 - Fotografija - Digitalne kamere za mirujoče slike - Določanje indeksa ekspozicije, splošnih občutljivosti ISO, standardne izhodne občutljivosti in priporočenega indeksa ekspozicije
SIST ISO 12231:2011 - Fotografija - Elektronsko upodabljanje mirujočih slik – Pojmovnik
SIST ISO 17321-1:2014 - Grafična tehnologija in fotografija - Barvna karakterizacija digitalnih kamer za mirujoče slike (DSC) - 1. del: Dražljaji, metrologija in preskusni postopki
SIST ISO 12233:2011 - Fotografija - Digitalne kamere za mirujoče slike - Merjenje ločljivosti

Poleg besedila mnogokrat vsebuje zvočne posnetke, mirujoče in gibljive slike, izvedljive programe, številčne in druge podatke. (Enotne tehnološke zahteve, I. del. Arhiv RS, 2013)

Če je elektronsko gradivo sprva vsebovalo predvsem besedilo, so danes vanj lahko vključeni tudi avdio posnetki, mirujoče in gibljive slike, izvedljivi programi, numerični in drugi podatki. (Enotne tehnološke zahteve (Osnutek) , Arhiv RS, b. l. )

Sprva so digitalni dokumenti vsebovali predvsem besedilo. Kasneje so se vanje vključili tudi avdio posnetki, mirujoče in gibljive slike, izvedljivi programi, numerični podatki ipd. (Đogić, D.: Elektronsko arhiviranje in dokumentiranje dokumentov v podjetju Mladinska knjiga Založba d.d.. Diplomsko delo. Kranj, 2007.)

Sprva so digitalni dokumenti vsebovali predvsem besedilo. Kasneje so se vanje vključili tudi avdio posnetki, mirujoče in gibljive slike, izvedljivi programi, numerični podatki ipd. (Nagode, A. & Vovk, D.: Problematika in možne rešitve arhiviranja elektronskih dokumentov. Seminarska naloga. Ljubljana, 2000)

Sprva je elektronsko gradivo vsebovalo v največji meri besedilo, danes pa vanj lahko že vključimo avdio posnetke, mirujoče in gibljive slike, izvedljive programe, itd. (Hudernik, J.: Nekateri vidiki investicij v informacijske storitve nacionalnega poštnega operaterja. Magistrsko delo. Maribor, 2013.)

Šobat, N.: Zgoščevanje mirujočih slik z uporabo transformacijskih postopkov. Diplomska naloga. Ljubljana, 1998.

Sprva je elektronsko gradivo vsebovalo v največji meri besedilo, danes pa vanj lahko že vključimo avdio posnetke, mirujoče in gibljive slike, izvedljive programe, itd. (Lah, U.: Modeliranje procesa akreditacije programske opreme in storitev elektronskega arhiviranja. Diplomsko delo. Maribor, 2009.)

… temelji pa na možnostih večkanalne (večmedijske, hkratne) manipulacije oziroma prepričevanja skozi kombinacijo slike in zvoka (besedilo, glasba, mirujoča in gibajoča se slika ...). (Purg, P.: Uvod v medije. Ljubljana : Zavod IRC, 2008)

Še pred letom 1830 je bilo znano, da dovolj hitro prikazovanje sekvence mirujočih slik ustvarja pri gledalcu iluzijo gibanja, … (Žumer, A.: Digitalna fotografija in digitalni video.2013)

Od leta 2007 se »v vseh novinarskih kategorijah, razen fotografskih, kjer bodo še naprej lahko kandidirale le mirujoče slike, dovoljuje izbor spletnih elementov. (Wikipedia, (Pulitzerjeva nagrada)

Prva izmed odločitev, določena s to usmeritvijo, je bila omejitev na le tri temeljne skupine gradiva (besedila, mirujoče slike in podatkovne zbirke).
Škofljanec, J.: Prevzem in uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom OAIS. Arhivi, 2009, št. 2

Fotoaparat se ne more uvrstiti pod tarifno podštevilko 8525 80 11 ali 8525 80 19 kot televizijska kamera, ker je z njim mogoče shranjevati mirujoče slike in video posnetke.

Z izdelkom je mogoče posneti in shraniti mirujoče slike visoke kakovosti. (Evropska zakonodaja EUR-Lex)

Digitalni fotoaparati iz te tarifne podštevilke vedno omogočajo snemanje in shranjevanje mirujočih slik na notranji spomin ali izmenljivi medij.

Standardi za zapisovanje dokumentov v d-knjižnici : Standardi za besedila, slike in video, zvok. Standardi za zapisovanje mirujočih slik (ppt predstavitev)

Mnogi proizvajalci digitalnih fotoaparatov v specifikacijah ali opisu izdelkov

- Sony prepoveduje nalaganje gradiv, ki vsebujejo glasbo, računalniške programe, slikovni material (mirujoče slike ali v gibljivi, filmski obliki), literarna ali umetniška dela ali druga gradiva, ki so zaščitena z zakoni o zaščiti intelektualnih pravic …

- Zajema lahko HD video (720p), s pomočjo priloženih programov pa lahko mirujoče slike zajame s kar 8 megapiksli.

- Projektor lahko projicira mirujoče slike na fasade različnih sten, stavb, rečnih nabrežij, tako zunaj kot znotraj.

- Ločljivost mirujoče slike: 1280 x 720, 640 x 480, 320 x 240 …

- Podjetje Sony je tedaj namreč predstavilo videokamero z magnetnim zapisom mirujočih slik z imenom MAVICA.

- Če so slike »prepletene« ( interlaced), velja navedena reprodukcijska ločljivost za mirujoče slike, pri gibljivih pa se zmanjša na vsega 150 razpoznavnih linijskih parov ( Kellov faktor je tu samo še 0,50).

- Digitalna fotografija se bo v prihodnje zanesljivo prilagodila razmerju 16 : 9, vendar bodo le najboljši in najdražji tv-sprejemniki primerni tudi za prikazovanje mirujočih fotografij.

- Seveda ne smemo pozabiti, da se v našem primeru posvečamo zlasti mirujočim slikam, ki so z gibljivimi neprimerljive.

- JPEG je vrsta datotečnega formata za shranjevanje mirujočih slik (fotografi je, ilustracije itd).

- JPEG (Joint Photographic Experts Group) je format stiskanja mirujočih slik, ki je uporabljen pri večini digitalnih fotoaparatov.

- Snema video posnetke in zajema mirujoče slike.

- CLIP MOTION - Tehnologija, ki omogoča, da posnamemo serijo desetih mirujočih slik, katere lahko predvajamo kot kratko zabavno animacijo GIF.

- Pisarniško poslovanje. Z video-telefonom lahko poleg govora prenašamo tudi slike. Razlikujemo dvoje izvedb: - video-telefon za prenos mirujočih slik - video-telefon za prenos gibljivih slik.