nedelja, 30. september 2012

Kiberknjiga?


© ungweb
Študentka bibliotekarstva Tamara me je pred časom povprašala o izrazu cyberbook, ki ga je občasno mogoče zaslediti predvsem na spletu, in možnostih uporabe morebitne slovenske ustreznice. Izraz je ob poplavi sodobnih in predvsem tudi modernih poimenovanj nekoliko v senci, pojavlja se redkeje in nikoli razložen, pisan včasih skupaj kot ena beseda ali pa deljeno kot cyber book.

Predpona cyber- se uporablja v različnih pomenih in zaradi nenatančnosti ter nedorečenosti pogosto vodi v zmedo in nerazumevanje. Nekaj primerov rabe v angleščini: cyber-alert, cyber-bully, cybercafé, cyber-chase, cybercrime, cyber-dating, cyber fraud, cybergoth, cyberhate, cyberhomes, cyber nationalism, cyber law, cyber light, cybernetics, cyberpower, cyberpunk, cyber racism, cyber-safe, cyber-safety, cybersecurity, cybersex, cyberspace, cyberterrorism, cyberwarfare, cyber online jobs, cyber school in še kaj. Izraz cybernetics, ki ga kot kibernetika poznamo tudi v slovenščini, je skoval Norbert Wiener leta 1948, ko je izdal knjigo Cybernetics or Control and Communication in the Animal and the Machine. Uporabil ga je za opisovanje kompleksnih sistemov živalskega sveta in mehanskih omrežj, predvsem za samoregulatorne nadzorne sisteme. Z znanstvenimi dognanji in podvigi človeštva v vesolju se je pojavil še izraz cyborg s pomenom kibernetski organizem. Razširil se je predvsem z znanstveno fantastiko. Leta 1989 je izšla knjiga Cyberbooks znanega pisca znanstvene fantastike, kjer se avtor Ben Bova v futuristični satiri loteva usode založniške industrije po iznajdbi "kiberknjig", to je elektronskih knjig, ki odpravijo papir, tisk, distributorje in celo knjigotržce . . . Zveni znano!

Dictionary.com pojasnjuje nedoslednost in pisanost rabe predpone cyber- in pravi, da se uporablja predvsem za tvorbo sestavljenk s pomenom računalniški, omrežni, virtualno resničnostni, pomen pa se je razširil tudi na povsem druga področja, npr. zelo moderen (cyberfashion). Zato je raba predpon virtual, e-, cyber- pogosto sinonimna ali skoraj sinonimna, npr. v primerih kot so virtual communities ali cybercommunities in e-cash ali cybercash. The Free Dictionary v primerjavi rabe teh predpon pojasnjuje, da se uporablja e- pogosteje v komercialnih sferah spleta (e-business, e-commerce) cyber- pa za širše kulturno okolje rabe računalnikov in omrežij v človeškem doživljanju sveta (cybersex, cyberchurch, cyberspace). Raba se seveda hitro spreminja in težko bi bilo že sedaj postaviti zaneslivejše trditve o tem, kako se je (ali se bo) ustalila.

Kako je pri nas? SSKJ in Slovenski pravopis pravita takole:
kibernétika -e ž (ẹ́) veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo (SSKJ)
kiber- predpona s pomenom, ki se nanaša na umetne organizme, računalništvo, npr. kiberprostor (Slovar tujk)
V slovenščini je že precej zloženk ali sestavljenih poimenovanj s poslovenjeno predpono grškega izvora "kiber", navadno pisano kot dve besedi (npr. kiber generacija, kiber kriminal, kiber kultura, kiber seks, kiber napad ipd.) ali pisano tudi skupaj kot ena beseda (npr. kiberkriminal, kiberfeminizem, kibermedicina, kibernapad . . .) in celo poslovenjenke (npr. kiberščak za cybernaut). Le redko se pojavljajo njihovi slovenski ustrezniki (npr. spletna kavarna). Podobno kot v angleščini tudi pomen pridevnika oz. predpone ni vedno povsem enak (včasih spletni ali pa bolj omejen na elektronski, tudi virtualni in najbrž še kaj). V korpusih Nova beseda in GigaFida sem zasledil teh 42 poimenovanj:
kiber arhitekt, kiber čas, kiber deklica, kiber generacija, kiber gledališče, kiber insekt, kiber kavarna, kiber kič, kiber kirurg, kiber komandos, kiber kriminal, kiber kriminalci, kiber kultura, kiber mesto, kiber monstrum, kiber napad, kiber novice, kiber partner, kiber policija, kiber potrošnik, kiber prijatelj, kiber prostor, kiber psihiater, kiber salon, kiber seks, kiber spolnost, kiber svet, kiber terapija, kiber terorist, kiber terorizem, kiber thriller, kiber trg, kiber umetnik, kiber umetnost, kiber uslužbenec, kiber varnost, kiber vdor, kiber vojna, kiber ženska.
Dokaj pisano in domiselno!

Kaj pa knjiga? Izraza kiberknjiga v slovenščini še nisem zasledil. Kolikor je mogoče razbrati iz angleške rabe, se uporablja cyberbook predvsem za naslednje:

  1. Kot sopomenka za e-knjiga oz. elektronska knjiga – tu z razumevanjem najbrž ni težav, slovenski izraz je dovolj udomačen in zadošča;
  2. Kot "buzzword", besedo, ki zveni trendovsko, moderno in pritegne pozornost, pogosto v naslovih (tudi knjigarn, založb, knjižnih klubov), vezanih na elektronske knjige; tako se imenuje npr. tudi norveška institucija, ki pripravlja in distribuira elektronska učna gradiva (zgoraj sem si sposodil njihov logotip);
  3. Cybook je tudi ime bralnika elektronskih knjig in Cyberbook serije prenosnih računalnikov;
  4. Kot "filozofski pojem" za oznako knjige, dokumenta, oblikovane vsebine itd. v t.i. elektronskem, spletnem, virtualnem prostoru (kiber prostor, cyberspace);
  5. Včasih tudi kot poimenovanje knjig z znanstveno fantastiko o kiber prostoru.
Če se vživim v študentkino kožo, je najbrž želela nasvet o tistem, kar sem navedel pod četrtim pomenom, torej "knjige, dokumenta, oblikovane vsebine itd. v t.i. elektronskem, spletnem, virtualnem prostoru (kiber prostor, cyberspace)". Če bom uporabil izraz "kiber knjiga" (ali kiberknjiga), me boste vi bralci pa tudi drugi moji kolegi najbrž linčali, elektronska knjiga in spletna knjiga pa nista povsem isto (celo ta dva se med seboj rahlo razlikujeta). Če uporabljamo kiber prostor in kiber kultura, tudi kiber knjiga ne bi smela biti prehud izziv za slovenščino . . . Ali pač? Kaj menite? Sprejmite izziv in se oglasite!

Ni komentarjev:

Objavite komentar