Volilo, legat, zapuščina, dediščina . . .

Pred kratkim se je name obrnila kolegica s kritično pripombo in vprašanjem glede rabe in pomena terminov volilo in zapuščina. Ukvarja se s kulturno dediščino na področju knjižnic in ob tem ugotavlja, da Bibliotekarski terminološki slovar enači zapuščino z volilom kot sopomenko. Meni, da gre za dva pomensko različna termina. Pogoj, da knjižnica pride do volila, je v oporoki zapisana testatorjeva volja. Pri zapuščini pa gre za korpus, ki je po smrti ostal za neko osebo in ni nujno, da bi ga ta komu namenila. Torej so vsa volila zapuščine ali del zapuščine, večina zapuščin pa ni volilo. Volila so pri nas zelo redka in niso v navadi, eno takih je npr. zapuščina Toma Zupana, ki je bila kot volilo predana Narodni in univerzitetni knjižnici.

Vprašanje, ki se ga kolegica loteva, je že v času redakcije slovarskega gradiva ostajalo nekoliko odprto in nedorečeno, kar se sedaj seveda maščuje. Za pomoč sem poleg Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa pobrskal še po Pravnem terminološkem slovarju (Pravni terminološki slovar : do 1991, gradivo. ZRC SAZU, 1999), ki sem ga sicer uporabil že tudi takrat pred leti ob pisanju bibliotekarskega slovarja.

Strinjam se s pomisleki in bi rekel takole:
Legat in volilo sta sopomenki, kar nekoliko nerodno označujeta tudi SSKJ in Pravni terminološki slovar (sopomenka ni povezana v obe smeri, temveč le od legata na volilo!):
SSKJ

volílo - jur. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča: izplačati volilo; volilo dobrodelni organizaciji; denar iz volila // odredba, določilo o tem v oporoki: zapustiti komu kaj v volilu, z volilom legát2 - jur. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča, volilo: izplačati legate; zapustiti velik legat dijaškemu domu // odredba, določilo o tem v oporoki: to vsoto je dobil na podlagi legata

Pravni terminološki slovar

volilo – a) oporočna naklonitev posamezne stvari ali pravice b) voljena stvar ali pravica legat – volilo

SSKJ in Pravni terminološki slovar si sicer nista enotna glede opredelitve, ali gre za dediča ali ne, vendar to za nas ni bistveno:
SSKJ

voliti - 2. jur. v oporoki zapuščati kaj fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča

Pravni terminološki slovar

voliti – 2. v oporoki zapuščati kaj fizični ali pravni osebi, da bi bila postavljena za dediča

Bibliotekarski terminološki slovar je glede zapuščine sicer pustil "odprta vrata", da to ni nujno opredeljeno z oporoko in/ali aktom zapustitve, zapuščanja, in samo omenja možnost vpletenosti dedičev:

zapuščína - knjižnično gradivo, ki ga posameznik navadno z oporoko zapusti knjižnici ali to storijo njegovi dediči; sin. volilo, ostalina, legat knjížna zapuščína - knjige, knjižnica (2), ki je del zapuščine umrlega ostalina – gl. Zapuščina (navajata SSKJ in Bibliotekarski terminološki slovar, Pravni terminološki slovar pa ne)

Strinjam se s trditvijo kolegice, da gre pri zapuščini za "korpus, ki je po smrti ostal za neko osebo in ni nujno, da bi ga ta komu namenila". Legati (volila) so res vedno predmet oz. del zapuščine, zapuščine pa navadno niso volila. Pravni terminološki slovar ima zato tudi povezavo med tistim, ki zapušča, in tistim, ki je prejemnik volila:

	zapustnik – oseba, katere premoženje preide ob njeni smrti na dediča ali volilojemnika
	dediščina – 1. premoženje, dobljeno po umrlem

Če povzamem, je torej večina gradiv, ki izhajajo iz (knjižnih) zapuščin, za knjižnico pravzaprav dar dedičev, če zapustnik tega za zvojega življenja ni kako drugače uredil (z oporoko ali volilom), takrat pa je to bodisi dediščina ali pa volilo.

Marsikdo se še ne zaveda, da so postala pravna, materialna in tudi etična vprašanja digitalne zapuščine in digitalne dediščine (npr. novice v Dnevniku ali 24ur.com) že del našega resničnega in virtualnega življenja. Kdo ve, kako in koliko uspešno se bomo spopadli z njimi, in kaj bo z intelektualno digitalno zapuščino, ki sodi v kulturno dediščino in pod skrbništvo knjižnic.

© Reputation