Merjenje in analiza obiska spletnih virov, naj bodo to posamezne spletne strani in dokumenti, razvejana spletišča, spletni dnevniki, podatkovne zbirke in podobno, postajata vsakodnevna stalnica. Tudi
CeZaR v svojem letnem statističnem vprašalniku povprašuje knjižnice po obisku njihovih spletišč. Problematika opredeljevanja in štetja posameznih postavk (npr. obiskovalec, enkratni obiskovalec, virtualni obiskovalec ipd.) je vprašanje zase in se ga ta hip ne bomo lotevali, oko se nam je ustavilo na izrazu
bounce, bounce rate, ki se v tem kontekstu pogosto pojavlja in ga večina avtorjev v slovensko besedilo preprosto vključuje kar kot izvirni angleški izraz, včasih in le redki s sramežljivo omembo
»zapustna stopnja« ali
»stopnja zapustitve spletne strani« v oklepaju (in samo prvič). Islovar sicer za »bounce« navaja »opustitev«, vendar gre za drug pomen te besede.
Bounce, bounce rate je element za analizo in ocenjevanje obiska spletnega vira in predstavlja v odstotku izraženo število obiskovalcev spletnega vira, ki so obiskali samo prvo stran in z nje odšli, ne da bi sledili še kateri koli od povezav. Vzrok, zakaj so se ustavili samo na prvi strani in niso obiskali naslednjih strani ali povezav in koliko časa so bili na vstopni strani, pri tem ni bistven (lahko so bili zadovoljni, ker so že na prvi strani našli želeno informacijo, ali pa nezadovoljni, ker stran vsebinsko ne ustreza njihovemu pričakovanju).
Vabimo k razpravi! Uporabljate ta izraz? Kako vi temu rečete po slovensko? Ali slovenski izraz sploh potrebujemo? Poskušajte skovati novo poimenovanje . . .
Objave
