|
Vsak dan je kak svetovni dan ali mednarodni dan tega ali onega, vode ali zraka, zemlje ali gozda, ptičev ali čebel, medvedov ali sreče, starih ali mladih, zdravja ali katere od neštetih bolezni . . . Letos je 29. november svetovni dan digitalne hrambe, bolj znan kot World Digital Preservation Day, ki širom sveta združuje posameznike in institucije v prizadevanjih za trajno ohranjanje digitalnih stvaritev. Ob tej priliki izpostavljajo svoje vsakodnevne tekoče dejavnosti in tudi večje skupne projekte na tem pomembnem, pogosto preveč zapostavljenem področju varovanja človekove kulturne in znanstvene dediščine. Na tak dan se ponuja tudi sijajna priložnost za popularizacijo in dvig ozaveščenosti javnosti o pomenu digitalne prezervacije gradiv, ki bi sicer propadla in bi jih nepovratno izgubili, in dragocenem ohranjanju dostopnosti do pomembnih informacij, ohranjenih v digitalni obliki. Nosilec dejavnosti je
Digital Preservation Coalition (DPC), leta 2001 ustanovljena neprofitna organizacija, ki jo sestavljajo najvidnejše britanske knjižnice in arhivi, z namenom globalnega ohranjanja digitalnega "spomina in znanja". Njihovo delovanje sega na vse kontinente z vzpodbujanjem in povezovanjem aktivnosti na področju oblikovanja in ohranjanja digitalne dediščine prihodnjim generacijam. Vrhunec bo letošnji svetovni dan digitalne hrambe dosegel na spektakularni podelitvi posebnih nagrad, imenovanih Digital Preservation Awards, v Amsterdamu. Novice s področja delovanja DPC so sproti objavljene na Twitterju, označene s ključnikoma #WDPD2018 in #DPA2018.
Poleg klasičnega arhiviranja poslovne dokumentacije in drugih pomembnih dokumentov, ki ga arhivi v tradicionalni obliki vestno in po natančno določenih procedurah in predpisih izvajajo že stoletja vse od antike, so se v digitalni dobi pojavile še nove oblike ohranjanja raznovrstnega digitalnega gradiva, vse od elektronskih varnostnih kopij, ki jih izdelujejo iz delovnega gradiva institucije in tudi posamezniki, ki kaj dajo na varnost svojih podatkov, pa vse do trajnega ohranjanja digitalnih virov kot dediščine za naše zanamce. Pri slednjem je pomembno zagotavljanje ustreznih digitalnih kopij (če je potrebno, tudi z digitalno pretvorbo iz analogne oblike), časovno praktično neomejeno hrambo z zagotavljanjem neokrnjene kakovosti, potem pa še zagotavljanje dostopnosti ozroma uporabe podatkov. V ta dogajanja vse pogosteje in vse bolj intenzivno vstopajo tudi knjižnice. V različnih kontekstih se za poimenovanje teh postopkov v slovenščini uporablja več različnih terminov, ki niso povsem istopomenski (o tem kaj več v kateri od naslednjih objav), npr. trajno elektronsko arhiviranje, dolgodobno elektronsko arhiviranje, trajno ohranjanje digitalnih virov, elektronska hramba, dolgoročna elektronska hramba, digitalna prezervacija, digitalna hramba in še kaj. V bibliotekarski literaturi zasledimo termina elektronska hramba in digitalna hramba, okviru dokumentov EU pa se je v slovarju IATE ustalil samo termin digitalna hramba. Poglejmo, kako temu rečejo v nekaterih evropskih jezikih:
|
Objave
