V začetku julija praznuje častitljivi jubilej, osemdeseto obletnico, naš kolega Jože Kokole, znani slovenski bibliotekar, dokumentalist, informatik, prevajalec, telovadec, mednarodni gimnastični sodnik in predvsem dober kolega, na katerega se lahko vedno obrneš po nasvet. Marsikdo med nami ga pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Kar dosti nas je še, ki nam je bil kolega v Centralni tehniški knjižnici in kasneje v Narodni in univerzitetni knjižnici kot vodja Centralnega kataloga in potem svetovalec v takratni Enoti za razvoj knjižničarstva. Več pa vas je najbrž takih srednjih let, ki ste ga srečevali na različnih strokovnih srečanjih, kot predavatelja na takratnem Oddelku za bibliotekarstvo in zagotovo na strokovnih izpitih, kjer je bil izpraševalec in dolga leta omniprezentni predsednik komisije.
Jože Kokole se je rodil leta1937 v Ljubljani, na Filozofski fakulteti je diplomiral iz germanistike, v Londonu opravil specializacijo v informatiki in v Zagrebu na tem področju tudi magistriral. V bibliotekarstvu je znal odlično povezovati vsa ta bogata znanja in v osemdesetil letih je postal eden najpomembnejših promotorjev in tudi izvajalcev avtomatizacije knjižničnega poslovanja v Sloveniji pa tudi v takratnem jugoslovanskem prostoru. Že leta 1973 je bil avtor prispevkov in urednik zbornika prvega jugoslovanskega srečanja o uporabi računalnikov v knjižnicah (1. jugoslovenski seminar primeni računara u bibliotekama, Maribor, 8.-9.2.1973), vodil pa je tudi nastanek prvih za knjižnice pomembnih katalogov in podatkovnih zbirk (npr. baza raziskovalnih nalog, ki jih je (so)financirala RSS; eksperimentalna baza tujih monografskih publikacij v SRS ("centralni katalog knjig"); baza naslovov tekoče naročenih tujih serijskih publikacij "centralni katalog tujih revij", kumulativni izpis iz slednje je letno izhajal celo kot posebna številka revije Raziskovalec). Obdelava podatkov je potekala na računalniku v Nuklearnem inštitutu Boris Kidrič, Vinča, in seveda s pomočjo takrat zelo znanih in nepogrešljivih vhodnih obrazcev in luknjanih kartic 
. S tem povezan je tudi njegov prispevek na področju zbiranja in obdelave specialnih bibliografij, deset let je bil urednik Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (Univerze v Ljubljani), leta 1977 pa je bil tudi nagrajenec Kalanovega sklada za delo Bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji. Mnogo je prispeval tudi s sodelovanjem v strokovnih združenjih (Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije) in leta 1988 pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije prejel Čopovo diplomo. V knjižničarskih krogih sodi nedvomno v skupino najbolj plodovitih pa tudi citiranih avtorjev, saj obsega njegova
osebna bibliografija več kot 150 enot, na kongresih v Sloveniji in po celotni Jugoslaviji pa je bil vedno zaželen in spoštovan gost. Uveljavljal se je seveda tudi v tujini.
Zaradi teh širokih in poglobljenih znanj, dobrega poznavanje angleškega in nemškega jezika, izostrenega občutka za slovenski jezik in nesebične pripravljenosti pomagati in strokovno svetovati, smo ga seveda z veseljem "rekrutirali" v krog Bibliotekarske terminološke komisije, s katero je sodeloval celo desetletje. Nepogrešljivo je njegovo poznavanje tradicionalne dokumentalistike in informatike pa seveda "paleoračunalništva" ter s tem povezane terminologije, kjer je bil njegov prispevek h gradivu za Bibliotekarski terminološki slovar največji. Ko se je umaknil, smo njegov nasvet zelo pogrešali!
Veseli me, da se Jože občasno še vedno udeležuje nekaterih knjižničarskih srečanj in prav lepo je bilo z njim poklepetati na zadnjem srečanju Predračunalniških knjižničarjev!
Jožetu Kokoletu ob častitljivem jubileju kolegi in prijatelji iskreno čestitamo in mu želimo mnogo zdravja še naprej!
|
|
Pred njim Nada Čučnik Majcen, Rezka Šubic in Silva Novljan. V ozadju povezovalka generacij Melita Ambrožič. |
|
Od leve Jože Munda, Maks Veselko, Zvonka Leder, Jože Kokole, Branko Berčič in Ivan Kanič. Bibliotekarska terminološka komisija je praznovala junija 2006 jubilejno 500. sejo |
Objave
