Vesele praznike in srečno, zdravo ter uspešno 2017!

© Gallery Yo PrinceVille   Drage prijateljice in prijatelji, kolegice in kolegi, znanke in znanci, želim vam prijeten preskok v prihajajoče leto 2017, ki naj bo ravno prav živahno in razgibano, predvsem pa polno prijateljstva in ljubezni, sreče in razumevanja, vsekakor pa tudi zdravja, ki ga ni nikoli preveč. Srečno!

Bibliotekarska terminologija - Kaj ste brali leta 2016

Zagrizenemu piscu bloga se je ob zaključku leta nemogoče narediti Francoza in brezbrižno iti mimo podatkov, ki kažejo obisk bloga in popularnost posameznih objav. Katere objave so bralci največkrat obiskali, od kod obiskovalci prihajajo in kako dolgo se zadržujejo na blogovih straneh . . . to so podatki, ki pisca bodisi nagrajujejo in potrjujejo pravilnost njegovega početja in "politike" objavljanja, ali pa ga tudi pokarajo in posvarijo tam, kjer ni izpolnil pričakovanj bralcev ali jih je celo obšel. Skratka ocena, pohvala in/ali graja toletnega dela in vodilo za naprej.

Obisk bloga beležimo z Google Analytics, ker ima dovolj dobro izdelano in zanesljivo metodologijo, omogoča pa tudi natančne primerjave s preteklimi obdobji. Bloggerjeve številke so sicer mnogo večje in zato mnogo lepše , vendar je statistika nezanesljiva in pogosto ne omogoča primerjav, zato je ne uporabljamo. Po zbranih podatkih je bil obisk večji od povprečja preteklih let, letos je obiskalo blog več kot 6.670 uporabnikov in si skupaj ogledalo posamezne strani skoraj 29.000-krat, povprečen obisk pa obsega pregled nekaj več kot treh strani (objav) oz. traja okrog dve minuti. Dobra četrtina obiskovalcev se vrača, več kot 800 pa je takih, ki so obiskali blog več kot desetkrat (skoraj 400 bralcev se je vrnilo več kot 50-krat). Večji del jih seveda prihaja iz Slovenije (83 %), sledijo pa Velika Britanija, ZDA, Rusija, Hrvaška, Nemčija, Srbija, Avstrija, Italija itd. Med mesti pričakovano vodita Ljubljana in Maribor, vendar je St. Petersburg že na 9. mestu, kar ne preseneča, saj je zanimanje iz Rusije močno poskočilo po referatu in predstavitvi bibliotekarskega besedilnega korpusa na njihovi terminološki konferenci in objavi člankov v Rusiji in v Ukrajini.

Letošnje objavljanje je bilo (z izjemo poletnih mesecev) dokaj pogosto in redno, na svetlo je prišlo 43 objav izpod peresa blogovega urednika z dokaj pisanim naborom vsebin in ena objava gostujoče piske. Zanimanje za posamezne objave je bilo seveda zelo različno, v nadaljevanju pa poglejmo, kateri članki so zabeležili v tem letu največji obisk (neglede na leto njihove objave, ki je navedeno pred naslovom). Zvesti bralci boste med njimi morebiti našli kakšnega zanimivega, ki ste ga spregledali, novincem pa naj služijo kot pregled in predstavitev, kaj se na teh straneh dogaja.

	Leto objave	Naslov objave	Št. obiskov leta 2016
	2010	Koliko je en kilobajt, megabajt, gigabajt? Ta članek je tudi sicer nedvomen šampion, saj beleži od objave leta 2010 že 7.354 obiskov!	1.302
	2016	Smeško, čustvenček, emoji	707
	2013	Narekovaji, navednice	532
	2012	Koliko je besed?	512
	2014	Strokovni nazivi v knjižničarstvu	473
	2011	Simpozij, kongres, posvetovanje	410
	2012	Lažni prijatelji	409
	2016	Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1)	409
	2013	Kako se imenujejo nekateri znaki?	365
	2013	Oklepaj, uklepaj in zaklepaj	326
	2016	O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem	280
	2016	Ghostwriter	273
	2016	Plažnice so za na plažo	259
	2012	Zakaj ne družabno omrežje?	238
	2013	(Dokler so še) Knjižne vezave	238
	2016	Slikopis	227
	2016	Tekstanje in ali ne bi šlo kako drugače…	226
	2012	Tipanka	196
	2016	Prenovljen Islovar 3.0.	189
	2012	Metapodatki	184

Letos je blog Bibliotekarska terminologija ponovno sodeloval na spletnem tekmovanju blogerjev in tviteratov v blogosferi "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in bil v pisanojezični mednarodni konkurenci med tisoč prijavljenimi uvrščen na 47. mesto, med strokovnimi jezikovnimi blogi pa celo na 12. mesto, zato ima pravico nositi oznako Top 25 Language Professional Blogs 2016. Del ocene ste v glasovanju poleg mnenja strokovne žirije prispevali tudi vi, drage bralke in bralci, ki ste za blog glasovali. Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, tudi takih vas ni malo, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

Bibliotekarska terminologija se je
uvrstila na odlično 12. mesto.

Trganka tudi v bibliotekarstvu

© proad

© Kartografija

O nekaterih malce drugačnih ali celo nenavadnih knjigah in drugih neknjižnih publikacijah ter njihovih poimenovanjih smo tukaj že večkrat pisali, to so bile npr. skokica, zvočnica, tipanka, žepnica, razpiranka in kartonka Mnoge so namenjene predvsem otrokom ali pa so jih odrasli šele pred kratkim posvojili, taka je na primer pobarvanka, ki je v nekoliko zahtevnejši obliki navdušila in v nekaterih okoljih skoraj obnorela tudi starejše. Tokrat nekaj besed o nenavadni trganki, namenjeni predvsem brezplačni distribuciji, navadno potujočim radovednežem.

Brskanje in iskanje v slovarjih in spletnih besedilih pokaže, da je trganka tesno povezana s terminom lepljenka, ki pa ima lahko več pomenov na povsem različnih področjih. Tudi v besedilih, to potrdi preverjanje v korpusu Gigafida, se lepljenka najpogosteje pojavlja v upodabljajočih umetnostih kot slikarska tehnika s sopomenko kolaž in skoraj sopomenkama trganka in striženka, ki opisujeta različne tehnike priprave in izdelave lepljenke/kolaža. Tudi drugi pomen je s področja umetnosti in pomeni delo, sestavljeno iz večjega števila različnih elementov ali fragmentov. Tako so ti štirje termini predstavljeni tudi v SSKJ-ju na slovarskem portalu Termania:

tŕganka -e ž (r̄) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem odtrganih koščkov papirja, folije: obvladati lepljenko in trganko // slika v tej tehniki: razstavljati trganke lépljenka -e ž (ẹ̄) 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa; kolaž: zanimati se za gvaš in lepljenko // slika v tej tehniki: slikar razstavlja lepljenke 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirična lepljenka / baletna, gledališka lepljenka ♦ rib. ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic koláž -a tudi colláge -a [kolaž] m (ȃ) 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa, lepljenka: gvaš in kolaž / izdelki v kolažu // slika v tej tehniki: kupil je lep kolaž 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirični kolaž / dramski kolaž stríženka -e ž (ȋ) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem izrezanih koščkov papirja, krpic: striženka in trganka // slika v tej tehniki: delati striženko

Doslej torej nobenega sledu o tem, da bi se termin trganka uporabljal v založništvu, knjigotrštvu ali bibliotekarstvu v kakšnem drugačnem pomenu. Tudi Bibliotekarski terminološki slovar in Korpus bibliotekarstva ga nista evidentirala.

Pa vendar . . . Z povsem drugačnim pomenom se pojavi trganka v naslovu članka

MACAROL, Bogdan, fotograf         Za bolj strnjeno ponudbo Krasa : turistična ponudba in ponudniki sežanske občine na novih oznakah in zemljevidu trganki / [besedilo in] foto Bogdan Macarol. - V: Primorske novice. - ISSN 1854-0570. - Leto 68, št. 50

Geografi pa ponujajo že kar celo razlago, kaj pojmujejo in poimenujejo s terminom trganka:

"Trganke so priljubljena oblika promocijskega materiala, ki ga turisti lahko brezplačno dobijo na informacijskih centrih. Na prvi strani je običajno natisnjena karta oziroma zemljevid širšega območja mesta ali občine, na drugi strani pa je natisnjen center mesta s poudarjenimi znamenitostmi. Zraven so zbrane še vse ostale informacije, pomembne za turiste, vključno z gostinsko ponudbo in namestitvijo. Trganke so med seboj zlepljene v bloke po 50, 100 ali več izvodov. Posamezen izvod se zato odtrga – odtod ime trganka. Trganke izdelujemo običajno v formatu A3, vsebina pa je povsem prirejena naročniku." Kartografija

Trganka je torej blok enako potiskanih in zlepljenih listov, namenjen didtribuciji tako, da se listi iz bloka lahko iztrgajo. V bibliotekarski terminologiji bi torej sodila med t.i. drobne tiske. Najpogosteje so tako zlepljeni manjši zemljevidi in druga turistom namenjena informativno-propagandna gradiva, npr. v hotelskih recepcijah, turističnih informacijskih centrih ipd. Podobno kot zemljevidi so lahko zlepljeni v blok in namenjeni (od)trganju tudi lističi manjšega koledarja, kjer je navadno za vsak dan (lahko tudi teden ali mesec) po en listič z datumom. Ti so pogosto speti in za trganje perforirani.

Popolne ustreznice v drugih jezikih nisem našel, nekaj približkov je v spodnjem naboru, vendar je lahko njihov pomen tudi nekoliko drugačen – tako se imenujejo v brošuro, revijo med ostalo vsebino uvezani perforirani listi s propagandno vsebino (npr. kot kupon, naročilnica za revijo ali kak drug izdelek).

angleško tear sheet (tear sheet map, tear sheet calendar), tear-off pad, tear-off map, tear-off calendar francosko feuille détachable italijansko foglio di strappo, calendario strappo, volantino pubblicitario nemško Abreißzettel, Abreißkalender rusko отрывной лист, отрывно́й лист карты, отрывно́й календарь slovensko trganka špansko hoja arrancable

© Финансовый университет Koledar trganka

KWIC, KWAC, KWOC

© 7blog Nekatere druge vrste besednih indeksov so še: KWWC Key-Word-With-Context Index KEYTALPHA Key-Term Alphabetical WADEX Word and Author IndexIt – ena od izpopolnjenih in izboljšanih verzij KWIC-indeksa AKWIC Author and keyword in context index – različica kazala WADEX DKWTC Double KWIC Index – ena od izpopolnjenih in izboljšanih verzij KWIC-indeksa KLIC Key-Letter-In-Context Index

Tokratni naslov je za prenekaterega nepoučenega bralca zagotovo nenavaden, enigmatičen in čuden, mogoče bo kdo pomislil, da gre za besedno igro, otroško izštevanko ali brezpomenski refren uspavanke za dojenčka. Pa ni nič od tega. Vse tri besede, gre za angleške kratice, predstavljajo zelo resne, pomembne in zapletene reči. Kadar se uporabljajo vse tri skupaj, si navadno sledijo v zgornjem vrstnem redu (ni pa nujno), kdo ve zakaj, morebiti zato, ker so tako lažje izgovorljive, ali pa zato, ker je prva (KWIC) najpomembnejša in nedvomno najpogostejša. Gre za poimenovanje in opis različne organizacije permutiranih besednih kazal. No, iz teh kratic na srečo ne delamo izpeljank (kot npr. FRBR, FZBZ in še kaj hujšega) in torej ne kwikamo, kwakamo ali kwokamo . . .

Učinkovito in kar se da hitro iskanje ter pridobivanje pravih informacij iz velike količine knjig, člankov in drugih dokumentov je bilo že vedno ena od kritičnih točk strokovnega in znanstvenega delovanja, pa seveda temu namenjenih podpornih dejavnosti, to je knjižnic in dokumentacijskih služb. Danes, ko merimo in ocenjujemo iskanje in dostop do relevantnih informacij v sekundah in s številom za to potrebnih klikov, si težko predstavljamo sisteme za poizvedovanje v predračunalniški dobi. Kljub ročni ali "peš tehnologiji" so bili postopki in orodja neverjetno dobri in učinkoviti. V bibliotekarstvu in dokumentalistiki se je kot posebna stroka razvilo indeksiranje, to je označevanje vsebine dokumenta, publikacije z indeksirnimi izrazi, npr. deskriptorji, ključnimi besedami, notacijami določene klasifikacije, zato je v rabi tudi sopomenka vsebinsko označevanje. Historično gledano lahko rečemo, da se je bibliotekarstvo osredotočalo izključno na prekoordinatno indeksiranje, to je določanje indeksnih izrazov že takoj ob vstopu dokumenta v sistem (npr. knjižnico), indeksiranje pa opravi človek, tudi danes. Ti indeksirni izrazi so lahko po njegovi presoji drugačni od besed v dokumentu (npr. v naslovu, abstraktu ipd.) ali celo v drugem jeziku. Uporabnik se mora zato pri iskanju prilagajati sistemu (knjižničnemu katalogu, tezavru, deskriptorskemu sistemu) in jeziku, ki ga knjižnica uporablja (v nemški knjižnici je treba npr. iskati tudi slovenske knjige s pomočjo nemških gesel). Povsem drugačno je postkoordinatno indeksiranje, ki se opravi, ko je dokument že v sistemu, in ki uporablja besede ali besedne zveze iz samega dokumenta, to je ključne besede. Postkoordinatno indeksiranje danes že povsem enačimo z avtomatskim indeksiranjem, čeprav že tudi pred računalnikom ni bilo neznano. Besedna kazala je minuciozno pripravljal človek, v uporabo pa so šle navadno v obliki knjige. Zelo znane so biblične konkordance, to so besedna in imenska kazala s sobesedilom in kazalko na mesto, kjer se pojavljajo v bibliji. Najstarejše znane biblijske konkordance so sestavili bratje dominikanci že v 13. stoletju!

Tudi dobri in koristni izumi, vključno z računalnikom in njegovo uporabo, se pogosto rojevajo pod skrivnostno in temno tančico strahu in/ali zastraševanja, pa najbrž tudi sovraštva. Prve besedne indekse naj bi z računalnikom izdelala CIA kmalu po začetku hladne vojne že leta 1952 iz naslovov potencialno zanimivih/kočljivih/nevarnih dokumentov, širše in koristneje uporabno avtomatsko indeksiranje pa so razvili pri IBM-u šest let kasneje. V začetku šestdesetih let so se pojavili prvi KWIC-indeksi v naravoslovnih znanstvenih revijah in prav ta izdelava in seveda tudi uporaba indeksov iz naslovov in kasneje tudi (celotnih) besedil strokovnih in znanstvenih objav je prinesla akademsko slavo v nadaljevanju obravnavanim besednim kazalom.

Izrez iz KWIC-indeksa znanstvenega časopisa American Political Science Review za leto 1964.
© social science space

KWIC je angleška kratica za ključne besede v besedilu (Key Word In Context), osnovni koncept takega kazala je predlagal za organizacijo knjižničnega kataloga bibliotekar v Manchestru že sredi 19. stoletja, vendar ni uspel, razumljivo je bilo potrebnega preveč natančnega in zamudnega človeškega dela. Zato pa je zaživel z uporabo računalniških orodij in ostal vse do danes najpomembnejši med vsemi besednimi kazali. V knjižnicah in dokumentalistiki se zaradi možnosti iskanja po celotnih besedilih sicer več ne uporablja, ostaja pa nepogrešljiva njegova različica v konkordančnikih za jezikovne analize in raziskave besedil.

KWIC-indeks je permutirano kazalo, urejeno tako, da se v njem pojavi naslov članka (ali poved iz besedila) v novi vrstici tolikokrat, kolikor je v naslovu besed (z izjemo blokiranih besed), vsakič je izpostavljena druga beseda, urejene pa so po abecedi. Kazalo sestavljajo v vsaki vrstici trije segmenti: ključne besede, navadno iz naslova ali tudi glavnega besedila dokumenta, poravnane v središčnem stolpcu, ki predstavljajo za uporabnika iskalni niz; kontekst ali sobesedilo levo in desno od ključnih besed, ki nam natančneje določa pomen oz. rabo ključne besede; identifikacijska koda, ki omogoča dostop do bibliografskih podatkov o dokumentu ali do celotnega dokumenta.

KWAC je angleška kratica za ključne besede in besedilo (Key Word and Context) in je le varianta KWIC-a, saj so besede vzete (iztrgane) iz besedila in abecedno razvrščene na levem robu kazala, na desni pa jih spremljajo naslovi (ali povedi), v katerih se besede pojavljajo (vendar se ključna beseda v njih ne ponovi). Tudi KWOC ali ključne besede zunaj besedila (Key Word Out of Context) je podobna varianta, vendar se pri tem izpisuje desno od besede celoten naslov (poved).

Za razlage se sklicujem na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja (na spletnem portalu Termania), ki obravnava vse tri indekse dovolj izčrpno. Poglejmo še, kako poimenovanje teh kazal prevajajo v nekatere druge jezike.

angleško KWIC-index, keyword-in-context index dansko KWIC-indeks grško ευρετήριο KWIC, ευρετήριο λέξεων-κλειδιών σε συμφραζόμενα finsko KWIC-indeksi, kwic-hakemisto, Keyword in context-indeksi francosko index KWIC, mot-clé dans le contexte hrvaško KWIC-indeks italijansko indice KWIC nemško KWIC-Register, keyword-in-context-Register, Stichwort-in-Kontext Register, Schlüsselwort im Kontext nizozemsko KWIC-register, in-context-register portugalsko índice KWIC rusko указатель ключевых слов в контексте, пермутационный указатель ключевых слов заглавий slovensko KWIC-indeks, ključne besede v besedilu srbsko KWIC indeks, indeks ključnih reči u kontekstu, индекс кључних речи у контексту špansko índice KWIC, palabra clave en el contexto švedsko KWIC-index

KWIC KWIC-a [kvík] m krat. (ang. Key Word In Context) gl. ključne besede v besedilu KWAC KWAC-a [kvák] m krat. (ang. Key Word And Context in Key Word Alongside Context) gl. ključne besede in besedilo KWOC KWOC-a [kvók] m krat. (ang. Key Word Out of Context) gl. ključne besede zunaj besedila kljúčne beséde in besedílo -ih -ed -- -a ž (krat. KWAC) mn. seznam ključnih besed (1) iz naslovov dokumentov, publikacij, natisnjen in abecedno urejen tako, da vsaka beseda iz naslova enkrat nastopi na prvem mestu, besede, ki tej ključni besedi sledijo, so natisnjene za njo, nazadnje pa so po vrsti natisnjene še besede izpred ključne besede; sin. ključne besede vzdolž besedila; prim. ključne besede v besedilu, ključne besede zunaj besedila kljúčne beséde v besedílu -ih -ed -- -- ž (krat. KWIC) mn. seznam naslovov dokumentov, publikacij s poudarjenimi posameznimi ključnimi besedami (1) v teh naslovih ter natisnjen in abecedno urejen tako, da se vsak naslov pojavi tolikokrat, kolikor ključnih besed vsebuje; prim. ključne besede in besedilo, ključne besede zunaj besedila, konkordanca kljúčne beséde zúnaj besedíla -ih -ed -- -- ž (krat. KWOC) mn. seznam ključnih besed (1) iz naslovov dokumentov, publikacij natisnjen in abecedno urejen tako, da se vsaka ključna beseda iz vsakega naslova pojavi enkrat na prvem mestu, sledi pa ji celoten naslov; prim. ključne besede in besedilo, ključne besede v besedilu kljúčne beséde vzdólž besedíla -ih -ed -- -- ž mn. gl. ključne besede in besedilo konkordánca -e ž 1. abecedni seznam besed, imen z navedbo mesta omembe v besedilu, urejen tako, da je prikazano tudi sobesedilo; prim. indeks (1) 2. pri vsebinski obdelavi z avtomatskim indeksiranjem izdelan abecedni seznam v publikaciji, dokumentu uporabljenih besed, imen, prikazanih v sobesedilu; prim. ključne besede v besedilu

angleško KWAC-index, keyword-and-context index, keyword augmented.in-centext dansko KWAC-indeks grško ευρετήριο KWAC, ευρετήριο λέξεων-κλειδιών και συμφραζομένων finsko KWAC-indeksi francosko index KWAC hrvaško KWAC-indeks italijansko indice KWAC nemško KWAC-Register, keyword-and-context-Register, Stichwort- und- Kontext-Register nizozemsko KWAC-register, met-context-registe portugalsko índice KWAC rusko указатель ключевых слов вне контекста (заглавия документов приводятся полностью) slovensko KWAC-indeks, ključne besede in besedilo, ključne besede vzdolž besedila srbsko KWAC indeks, indeks ključnih reči sa kontekstom, индекс кључних речи са контекстом špansko índice KWAC švedsko KWAC-index

angleško KWOC-index, keyword-out-of-context index dansko KWOC-indeks grško ευρετήριο KWOC, ευρετήριο λέξεων-κλειδιών εκτός συμφραζομένων finsko KWOC-indeksi francosko index KWOC, mot clé hors du contexte hrvaško KWOC-indeks italijansko indice KWOC nemško KWOC-Register, keyword-out-of-context-Register, Stichwort-aus-dem-Kontext-Register nizozemsko KWOC-register, uit-context-register portugalsko índice KWOC rusko указатель ключевых слов вне контекста (заглавия документов приводятся в обьёме печатной строки указателя) slovensko KWOC-indeks, ključne besede zunaj besedila srbsko KWOC indeks, indeks ključnih reči van konteksta, индекс кључних речи ван контекста špansko índice KWOC, palabra clave fuera del contexto švedsko KWOC-index

Strma rast uporabe imen kazal KWIC, KWAC in KWOC v besedilih (knjigah) v šestdesetih in sedemdesetih letih ter
skoraj zaton v začetku tega tisočletja. KWIC, ki mu danes pravimo konkordančni niz, se pojavlja najpogosteje. Vir: Google Books Ngram Viewer

KWAC-indeks: ključne besede in besedilo. Vir: Wikipedia	KWOC-indeks: ključne besede zunaj besedila. Vir: Wikipedia

KWIC-indeks: ključne besede v besedilu. Za primer bomo uporabili kar prikaz konkordančnega niza iz besedilnega Korpusa bibliotekarstva. V srednjem poravnanem stolpcu so rdeče poudarjene ključne besede s sobesedilom levo in desno, v desnem stolpcu pa je oznaka, kje je mogoče to besedilo najti v celoti. Pri našem korpusu je to v prvem koraku sobesedilo nekaj povedi, v drugem koraku pa celotno besedilo dokumenta na spletu.

Žvižgač

Konec preteklega tedna, natančneje 9. decembra, je skoraj neopazno šel mimo nas mednarodni dan boja proti korupciji, ki zaznamuje obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta za boj proti korupciji. Listina je bila podpisana 9. decembra 2003 v Meridi v Mehiki in predstavlja prvi globalni pravni instrument na protikorupcijskem področju, ki med drugim zahteva, da države članice sprejmejo svoje nacionalne strategije za preprečevanje korupcije in da ustanovijo samostojen organ, ki bo skrbel za njeno uresničevanje. Združeni narodi definirajo korupcijo kot "hudo kaznivo dejanje, ki lahko resno ogroža družbeni in gospodarski razvoj vsake skupnosti. Nobena država, regija ali skupnost pred njo ni imuna." Letos se ZN v globalni protikorupcijski kampanji osredotočajo na vpliv korupcije na izobraževanje, zdravstvo, pravosodje, demokracijo, blaginjo in družbeni razvoj. Zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu ta dan obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom osveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam. Ob tej priložnosti slovenska Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je problem korupcije v Sloveniji resen in realen. Korupcija ni vzrok, ampak posledica. Ampak ni videti, da bi se kdor koli kaj dosti vznemirjal zaradi tega.

V zvezi s korupcijo in njenim odkrivanjem (ali razkrivanjem) se je pojavil nov izraz whistleblower (tudi whistle-blower, whistle blower). To je oseba, ki razkrije kakršne koli informacije o nepravilnostih in nezakonitih ali neetičnih dejanjih, navadno v organizaciji, kjer je ali je bila zaposlena. Ta oseba navadno ostane anonimna. Slikovito poimenovanje je nastalo kot opis (prometnega) policaja ali sodnika na športni tekmi, ki s prodornim piskom piščalke opozarja na nepravilnosti in prekrške. Besedo je menda v tem pomenu prvi uporabil ameriški aktivist in borec za pravice državljanov Ralph Nader že okrog leta 1970, da bi omilil negativno konotacijo poimenovanj špicelj, ovaduh, informator, prijavitelj ipd. V širšo rabo je prišla beseda whistleblower šele mnogo kasneje (Googlev Ngram Viewer kaže strm vzpon rabe po letu 1980). Pri nas se je začela beseda množično pojavljati v medijih predvsem v zvezi z afero Wiki Leaks in imeni Julian Assange, Edward Snowden in Chelsea Manning. Mnogo jezikov je novost prevzelo in posvojilo kar v izvirni angleški obliki, kasneje pa so se marsikje vendarle pojavile lastne skovanke, tudi v slovenščini. Kaj kmalu se je pri nas uveljavila in utrdila raba termina žvižgač, ki ga obravnava že tudi Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (tiskana izdaja 2013, spletna izdaja 2014) in seveda tudi SSKJ².

žvižgáč -a m, člov. (á) zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje članov svoje organizacije: najeti žvižgača; zaščita žvižgačev; Žvižgač ima v podjetju, organizaciji, vladni ali javni službi neposreden dostop do informacij o spornem ravnanju, o katerem obvesti organe pregona ali javnost E (↑) žvížgati

Kaj pa uporabljajo v drugih jezikih?

angleško whistleblower, whistle-blower, whistle blower bolgarsko разобличителят, лице, сигнализиращо за нередности češko oznamovatel, oznamovatel, whistleblower dansko whistleblower, nformant, rapportør estonsko rikkumisest teataja, vilepuhuja finsko väärinkäytösten paljastaja, ilmiantaja francosko informateur, lanceur d'alerte grško μάρτυρας δημοσίου συμφέροντος, όποιος έχει καταγγείλει δυσλειτουργίες, υπάλληλος που καταγγέλλει δυσλειτουργίες hrvaško zviždač italijansko segnalante, informatore, whistleblower katalonsko revelador, denunciant, alertador, revelador d'informació latovsko informatorius litvansko informatorius, pranešimas

madžarsko leleplező, visszaélést bejelentő személy makedonsko исвиркувач nemško Informant, Hinweisgeber nizozemsko informant, verklikker, klokkenluider norveško varsler, fløyteblåser poljsko demaskator, sygnalista, osoba zgłaszająca przypadki naruszenia, osoba zgłaszająca zachowania nieetyczne portugalsko informador, denunciante, autor de denúncia romunsko avertizor, denunțător, avertizorul de integritate rusko информатор slovensko žvižgač srbsko узбуњивач, звиждач, uzbunjivač, zviždač špansko alertador , denunciante švedsko visselblåsare, visslare ukrajinsko донощик

Bogat izbor terminov s področja korupcije in njenega preprečevanja obsega Anti-corruption Glossary (Transparency International).