Strokovni nazivi v knjižničarstvu

© Akins High School

O knjižničarski izobrazbi, strokovnih kvalifikacijah in nazivih je bilo v zadnjem času zopet nekaj več govora. Najprej v okviru javne razprave o osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu in tudi s tem povezanega februarskega in marčevskega kresanja mnenj na Biblioblogu, te dni pa ob pozivu nekaterih knjižničarjev in društev, ki vzpodbujajo stanovske kolege k oddaji vlog za pridobivanje višjih nazivov v knjižnični dejavnosti (npr. na Facebooku). Ker gre za večje število nazivov in so nekateri med njimi bolj malo znani, sem se odločil za njihovo predstavitev.

"V Sloveniji smo leta 1951 kot osnovo za presojo usposobljenosti za delo na strokovnih knjižničarskih delih uvedli strokovne izpite in jih izvajamo neprekinjeno do danes. Že od začetka so bili vezani na stopnjo šolske izobrazbe kandidata – tako glede vsebine strokovnega izpita kot pridobljene strokovne kvalifikacije. Opravljen strokovni izpit je pomenil (oz. še pomeni) po eni strani dokaz o uspešno zaključeni pripravniški dobi oz. usposabljanju v knjižničarstvu in po drugi strani pridobitev izhodiščnega strokovnega naziva kot osnove za kasnejše napredovanje v "višje" strokovne nazive (sistem priznavanja kvalifikacij bibliotekarske stroke)." (Ambrožič, Melita: Strokovne kvalifikacije in akreditacija izobraževalnih programov v knjižničarstvu. Knjižnica 41 (1997) 2-3 , stran 265-287).

Danes pridobivajo knjižnični delavci strokovne nazive v skladu s Pravilnikom o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/09 z dne 6.2.2009, str. 708-714) upoštevaje tudi nekaj sprememb, ki jih prinaša Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/11). Z uveljavitvijo Pravilnika so se tako leta 2011 na področju, ki ureja vrste strokovnih kvalifikacij ter pogoje in postopeke za njihovo pridobivanje, končno prenehale uporabljati določbe prastarega Samoupravnega sporazuma o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS št. 30/1980). V skladu z določili sedaj veljavnega Pravilnika pridobi strokovni delavec z opravo bibliotekarskega izpita naziv iz prve alineje (v tabeli poudarjeno) in sicer glede na stopnjo dosežene izobrazbe, za katero je opravil bibliotekarski izpit. Strokovni delavec je lahko imenovan v višji naziv, če poleg zahtevane izobrazbe in opravljenega bibliotekarskega izpita izpolnjuje tudi nekatere druge pogoje, ki dokazujejo njegove delovne izkušnje na področju knjižnične dejavnosti in dokumentirano strokovno usposobljenost. Vsi postopki, pravilniki, dokumentacija in navodila so objavljeni na spletišču Ministrstva za kulturo. Vloge kandidatov pregleda in oceni Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti, odločbe o imenovanju v naziv pa izda minister za kulturo. Prvič je Komisijo za podelitev nazivov s petletnim mandatom imenovala ministrica Majda Širca, drugo sestavo pa je pred nekaj tedni imenoval minister Uroš Grilc.

Po Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti veljajo danes naslednji strokovni nazivi, ki jih, kot se spodobi do naših kolegic in tudi slovenskega jezika, navajamo v moški in ženski obliki, kakor naj bi se tudi uporabljali:

1. S srednjo strokovno izobrazbo in srednjo splošno izobrazbo ustrezne smeri:

Knjižničar	Knjižničarka
Knjižničarski referent	Knjižničarska referentka
Višji knjižničarski referent	Višja knjižničarska referentka
Samostojni knjižničarski referent	Samostojna knjižničarska referentka

2. Z višjo strokovno izobrazbo in višješolsko izobrazbo (prejšnjo) ustrezne smeri:

Višji knjižničar	Višja knjižničarka
Bibliotekarski sodelavec	Bibliotekarska sodelavka
Višji bibliotekarski sodelavec	Višja bibliotekarska sodelavka
Samostojni bibliotekarski sodelavec	Samostojna bibliotekarska sodelavka

3. S specializacijo po višješolski izobrazbi (prejšnjo), z visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnjo),
visokošolsko strokovno izobrazbo in visokošolsko univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri:

Bibliotekar	Bibliotekarka
Bibliotekarski referent	Bibliotekarska referentka
Višji bibliotekarski referent	Višja bibliotekarska referentka
Samostojni bibliotekarski referent	Samostojna bibliotekarska referentka

4. S specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnjo), z visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnjo)
in magistrsko izobrazbo ustrezne smeri:

Bibliotekar	Bibliotekarka
Samostojni bibliotekar	Samostojna bibliotekarka
Višji bibliotekar	Višja bibliotekarka
Bibliotekarski specialist	Bibliotekarska specialistka

5. S specializacijo po univerzitetni izobrazbi (prejšnjo) in z magisterijem znanosti (prejšnjim)
ustrezne smeri:

Bibliotekar z magisterijem	Bibliotekarka z magisterijem
Bibliotekarski svetovalec	Bibliotekarska svetovalka
Višji bibliotekarski svetovalec	Višja bibliotekarska svetovalka
Nižji bibliotekarski svetnik	Nižja bibliotekarska svetnica

6. Z doktoratom znanosti (prejšnjim) in doktoratom znanosti ustrezne smeri:

Bibliotekar z doktoratom	Bibliotekarka z doktoratom
Bibliotekarski svetnik	Bibliotekarska svetnica
Bibliotekarski višji svetnik	Bibliotekarska višja svetnica

Izraz “prejšnja” je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

V preteklosti smo poznali še nekater druge nazive, ki se danes več ne uporabljajo:

bibliotekar specialist
bibliotekarski svetovalec
bibliotekarski tehnik
knjižničarski manipulant
knjižničarski pomočnik
knjižničarski tehnik
knjižničarski svetnik
višji bibliotekar specialist

ISBN, vezave in formati

Idejo za današnji prispevek sem dobil povsem slučajno ob listanju nove knjige, ki je pravkar prišla v knjižnico in pri kolegu katalogizatorju še čakala na obdelavo. Na eni od preliminarnih strani, tisti nasproti naslovne strani, se je nizala množica podatkov o knjigi, vključno z zapisom CIP Britanske in Kongresne knjižnice, kjer je bodel v oči blok štirih oznak ISBN z okrajšavam podobnimi oznakami v oklepajih (sličica na levi).

Ker vemo, da je ISBN, to je Mednarodna standardna knjižna številka (International Standard Book Number), enolična oznaka in zato za vsako knjigo ena sama, nosi več ISBN oznak v bibliografskem opisu dodatno informacijo o vzporednih izdajah te publikacije. Priročnik za uporabnike Mednarodne standardne knjižne številke : mednarodna izdaja ( Nuk, 2006) je glede tega dovolj jasen v poglavju 5.4. Knjige v različnih končnih oblikah: "Različne končne oblike publikacije (npr. broširano, vezano v platno, v Braillovi pisavi, zvočna knjiga, elektronska publikacija z dostopom na daljavo) zahtevajo samostojne oznake ISBN. Kadar so elektronske publikacije dostopne v različnih formatih (npr. .lit, .pdf, .htlm, .pdb), dobi vsak samostojno dostopen format svojo enkratno oznako ISBN." V navedenem primeru gre torej za štiri vzporedne izdaje, ki jih natančneje opredeljujejo kratice v oklepajih – trdo vezana, mehko vezana in dve elektronski izdaji, to je v formatih zapisa PDF in ePub, kar je še nekoliko jasneje in bolj očitno navedeno v knjigotrškem katalogu:

V angleščini so za označevanje vezave najpogosteje v uporabi naslednje oznake:

pb, pbk, ppr.	paperback	mehka vezava, broširana vezava
TPB	trade paperback	(mehka vezava večjega formata)
SC	soft-cover	mehka vezava
hb, hbk	hardback	trda vezava
HB/DJ	hardback with dust jacket	trda vezava s ščitnim ovitkom

Bibliotekarski terminološki slovar je evidentiral za različne vrtste vezav naslednje okrajšave (o vezavah samih pa je bilo že prej govora na straneh tega bloga):

br., broš.	broširana vezava
kart., karton.	kartonirana vezava
pl	platno, celo platno
polus.	polusnjena vezava
it.	italijanska vezava
jap.	japonska vezava
pp, ppl., polpl.	polplatno, polplatnena vezava
pu, polus.	polusnje, polusnjena vezava
us	celo usnje, usnjena vezava

Kaj več o formatih elektronskih knjig pa kdaj drugič.