Knjige v tisku - Books in print?

Wikipedia – tiskana izdaja? © The Centered Librarian

Izraza knjige v tisku in angleški Books in print se v strokovni literaturi že leta pogosto pojavljata, prav tako v informativnih besedilih o knjigi, knjižnicah, knjigotrštvu. Uporabljajo jih založniki, knjigotržci, bibliotekarji, pozna jih tudi marsikateri laik na teh področjih. V Googlu sta bogato zastopana, iskanje v narekovajih poda 22.500 (knjige v tisku) in 5.330.000 (Books in print) zadetkov. Vsakomur, ki zna vsaj malo angleško, se dozdevata tako jezikovno kot pomensko odličen ustreznik oz. prevod termina. Pa vendar . . .

Pa vendar med slovenskim in angleškim terminom ni skoraj nobene povezave, njuna pomena sta zelo različna!

1. Books in print

Books In Print je publikacija, ki podobno kot knjigotrški katalog navaja (skoraj) vse na tržišču še dosegljive knjige pomembnejših založnikov v angleškem jeziku in ZDA, vsebuje pa tudi podatke o cenah, založnikih, izdajah, vezavi, ISBN ipd. Je pomemben vir podatkov za knjigarne, knjižnice in tudi založnike. Od leta 1870 je na razpolago v tiskani obliki (KG Saur), danes pa je dostopna tudi kot spletna podatkovna zbirka. Nastala je pri založniški in knjigotrški hiši Bowker.
Global Books In Print je nadgradnja predhodne in je največja svetovna spletna bibliografska zbirka s podatki o knjigah, dosegljivih na 43 tržiščih po svetu. Obsega podatke o 16 milijonih tiskanih, elektronskih in zvočnih knjig, ob tem pa še 1,3 milijona vsebinskih kazal, 7,2 milijona anotacij in 3 milijone knjižnih ocen s podatki o 500.000 založnikih, veliko pa je tudi število fotografij in biografij avtorjev.

Izraz Books in print se je uveljavil v različnih jezikih po vsem svetu tudi kot poimenovanje za lokalne (pogosto nacionalne) knjigotrške kataloge te vrste, npr.:
         Les Livres disponibles: French books in print
         Canadian books in print: Catalogue des livres canadiens en librairie
         BiblioNet - the greek books in print...
         Das Verzeichnis Lieferbarer Bücher (VLB) (engl. "German Books in Print") ist ein Katalog . . .
         Spanish Books in Print on CD-ROM El "RILVI" ofrece más 1600000 referencias bibliográficas de 21 países . . .
         Libros españoles en venta = Spanish books in print . . .

Uporablja pa se celo z malo začetnico in generično kot seznam, katalog knjig, ki so v knjigarnah (še) na razpolago:
         Comment télécharger les livres à partir de books in print?
          I cataloghi dei libri in vendita (books in print) dei grossisti/distributori che per legge . . .

Books in print v Sloveniji - Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je vodila leta 2003 projekt Slovenske knjige na trgu, katerega ". . . namen je bil raziskati možnosti uporabe podatkovne zbirke slovenskega vzajemnega kataloga oziroma podatkovne zbirke Slovenske bibliografije za potrebe boljše dostopnosti slovenskih publikacij oziroma publikacij slovenskih založb. Končni cilj projekta je bil izdelava modela za podatkovno zbirko, ki bo dostopna na medmrežju in bo potencialne uporabnike/kupce informirala o dostopnosti slovenskih publikacij oziroma o publikacijah slovenskih založnikov na trgu in o njihovi ceni." (NUK, Zaključeni domači projekti).

Books out of print (tudi Books out-of-print) je publikacija, danes spletna podatkovna zbirka založniške in knjigotrške hiše Bowker, ki od leta 1979 popisuje knjige, ki na knjižnem trgu več niso dosegljive. Pogosto vključuje tudi podatke o dostopnosti npr. v antikvariatih.

Angleške izraze bi opredelili takole:
in print
         1 - na zalogi, dobavljiv - publikacija, ki je v knjigarni, pri založniku še na zalogi in jo je mogoče kupiti.
         2 - v tiskani obliki (v nasprotju z elektronsko obliko)
out of print – razprodan, ni na zalogi, ni dobavljiv - publikacija, ki je po rednih tržnih poteh ni več mogoče kupiti, ker je razprodana in je založnik več nima na zalogi.
Books in print - knjige na zalogi, dobavljive knjige, knjige na trgu.

2. Knjige v tisku

Knjige v tisku je serijska publikacija v obliki seznama, biltena s popisom publikacij, ki bodo v kratkem izšle in so torej v postopku tiskanja ali tik pred tem, vendar velja tudi za elektronske publikacije. Tovrsten elektronski mesečnik izhaja pri NUK-u, kjer se predstavi: Knjige v tisku prinašajo mesečni pregled knjig, ki so nam jih poslali slovenski založniki tik pred izidom. Bibliografske zapise teh knjig najdete tudi v vzajemni zbirki COBISS. Knjige v tisku izhajajo od 2001 v elektronski obliki. Od 1991 - 2000 so izhajale v tiskani obliki.

Srečno, zdravo, uspešno!

Želimo vam prijetne praznike pa uspešno, srečno
in zdravo v prihajajočem letu 2012!

Bibliometrija - Terminološki pogled

Terminu bibliometrija in izpeljanim pridevnikom so bile na tem blogu letos spomladi posvečene že tri objave. Te dni je izšla nova številka Knjižnice, znanstvene revije za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, in z njo recenziran članek Bibliometrija - Terminološki pogled, ki še natančneje prikazuje terminološko rabo teh izrazov v novejših strokovnih in znanstvenih bibliotekarskih besedilih ter različnih jezikovnih priročnikih, jo analizira in predlaga rešitve, o katerih je že razpravljala in ki jih je že potrdila Bibliotekarska terminološka komisija. Članek prinaša v prilogi tudi izpis 65 terminov v povezavi z bibliometrijo, ki so že zajeti v Bibliotekarskem terminološkem slovarju (2009) ali njegovih dopolnilih. Redakcijo slovarskega gradiva opravlja Bibliotekarska terminološka komisija tekoče, zato je v času od oddaje rokopisa do objave članka nekatere podrobnosti že tudi dopolnila. Glosarček je objavljen v nadaljevanju, članek pa lahko preberete v reviji Knjižnica (št. 2-3 za letnik 2011).

65 z bibliometrijo povezanih terminov

• analiza citatov neustr., gl. analiza citiranja
• analiza citiranja -e -- ž ugotavljanje povezav med članki, časopisi, avtorji s proučevanjem bibliografskih citatov
• analiza citiranosti -e -- ž ugotavljanje, kolikokrat in v kakšnih okoliščinah je bil članek, časopis, avtor citiran (2)
• avtocitat -a m, gl. samocitat
• avtocitiranje neustr., gl. samocitiranje
• avtocitiranost neustr., gl. samocitiranost
• avtorica citatov -e -- ž avtorica, katere delo se v obliki daljših citatov (1), odlomkov pojavlja v delu drugega avtorja
• avtor citatov -ja -- m avtor, katerega delo se v obliki daljših citatov (1), odlomkov pojavlja v delu drugega avtorja
• bibliografija citatov -e -- ž, gl. citatni leksikon in leksikon citatov
• bibliografski citat -ega -a m navedba bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji v drugem dokumentu, publikaciji zaradi identifikacije citiranega dela, publikacije; sin. citat (2), bibliografska navedba, bibliografska referenca, referenca (2)
• bibliometrična analiza -e -e ž matematično in statistično ugotavljanje kvantitativnih vidikov produkcije, diseminacije informacij in uporabe zlasti znanstvenih informacij
• bibliometrični -a -o prid. ki se nanaša na bibliometrijo; sin. bibliometrični
• bibliometrija -e ž proučevanje informacijskih virov in njihove uporabe z matematičnimi in statističnimi metodami; sin. bibliometrika; prim. informetrija, scientometrija, spletometrija
• bibliometrijski -a -o prid., gl. bibliometrični
• bibliometrik -a m strokovnjak za bibliometrijo
• bibliometrika -e ž gl. bibliometrija
• Bradfordov zakon -ega -óna [brˆdfordov] m, v bibliometriji (poimenovan po S. C. Bradfordu, 1878-1948) zakon o razporeditvi člankov v znanstvenih časopisih glede na njihovo znanstveno področje; sin. zakon o razpršenosti člankov, zakon o distribuciji člankov; prim. Lotkov zakon
• citat -a m besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno; sin. navedek
• citatni indeks -ega -a m popis dokumentov z dodanim seznamom vseh bibliografskih navedb v vsakem od teh dokumentov, ki omogoča iskanje tudi po bibliografskih navedbah, npr. Social Sciences Citation Index; sin. citatno kazalo, indeks citatov, kazalo citatov
• citatni leksikon -ega -a m leksikon, ki navaja in popisuje krajše izreke, krilatice, odlomke, citate (1), jih vsebinsko razlaga, prevaja, če je izvirnik (1) v tujem jeziku, in navaja natančne bibliografske podatke o izvoru; sin. bibliografija citatov, leksikon citatov
• citatno kazalo -ega -a s popis dokumentov z dodanim seznamom vseh bibliografskih navedb v vsakem od dokumentov, ki omogoča iskanje tudi po bibliografskih navedbah, npr. Social Sciences Citation Index; sin. citatni indeks, indeks citatov, kazalo citatov
• citirani dokument -ega -enta m dokument, o katerem avtor v delu navaja (2) bibliografske podatke
• citiranje -a s dobesedno podajanje dela drugega besedila, navadno z navedbo vira; sin. navajanje (1)
• citiranost -i ž dejstvo, da je neki dokument citiran (2), npr. velika citiranost, stopnja citiranosti; prim. necitiranost
• citirati -am dov. in nedov. dobesedno podajati del drugega besedila, navadno z navedbo vira; sin. navajati (1)
• čisti citat -ega -a m bibliografski citat (1), ki ni samocitat
• enoavtorstvo -a s dejstvo, da je delo ustvaril en sam avtor; prim. večavtorstvo
• Hirschev indeks -ega -a [hiršev] m (imenovan po J. E. Hirschu) alternativni bibliometrični kazalnik za prikazovanje znanstvene odličnosti, ki združuje število objavljenih člankov in njihovo citiranost v en parameter; sin. h-indeks
• h-indeks -a [ha] m (imenovan po J. E. Hirschu) alternativni bibliometrični kazalnik za prikazovanje znanstvene odličnosti, ki združuje število objavljenih člankov in njihovo citiranost v en parameter; sin. Hirschev indeks
• indeks citatov -a -- m gl. citatni indeks in citatno kazalo
• informetrija -e ž veda o kvantitativnih vidikih informacij in uporabi matematično-statističnih metod; prim. bibliometrija, scientometrija, spletometrija
• kazalo citatov -a -- s gl. citatni indeks in citatno kazalo
• kocitiranje neustr., gl. kocitiranost
• kocitiranost -i ž dejstvo, da sta dva dokumenta citirana (2) v istem dokumentu
• kumulativnost -i ž visoka stopnja citiranosti in odmevnosti preteklih znanstvenih objav določenega časopisa, znanstvenega področja; prim. nekumulativnost
• leksikon citatov -a -- m leksikon, ki navaja in popisuje krajše izreke, krilatice, odlomke, citate (1), jih vsebinsko razlaga, prevaja, če je izvirnik (1) v tujem jeziku, in navaja natančne bibliografske podatke o izvoru; sin. citatni leksikon, bibliografija citatov
• Lótkov zakon -ega -óna m, v bibliometriji (poimenovan po Alfredu J. Lotki, 1880-1949) zakon o stalnem razmerju med avtorji z večjim številom objav glede na avtorje, ki objavijo en članek; sin. zakon o produktivnosti avtorjev; prim. Bradfordov zakon
• necitiranost -i ž dejstvo, da dokument v določenem času po objavi še ni bilcitiran (2); prim. citiranost
• nekumulativnost -i ž nizka stopnja citiranosti in neodmevnost preteklih znanstvenih objav določenega časopisa, znanstvenega področja; prim. kumulativnost
• neodmevni članek -ega -nka m članek z nizko stopnjo citiranosti; ant. odmevni članek
• ne-citiranje -a m namerna avtorjeva opustitev citiranja (1, 2) vira, ki pa je v seznamu literature zabeležen
• odmevni članek -ega -nka m članek z visoko stopnjo citiranosti; ant. neodmevni članek
• Ortegova hipoteza -e -e ž, v scientometriji (poimenovana po Joseju Ortegi y Gassetu, 1883-1955) predpostavka, da znanost napreduje na rezultatih objav množice manj znanih povprečnih znanstvenikov in ne na izsledkih maloštevilne elite vrhunskih raziskovalcev; prim. Priceov indeks
• pogóstost citiranja -i -- ž število bibliografskih citatov določenega članka v enem letu deljeno s številom člankov, ki jih je bilo mogoče citirati iz časopisa, v katerem je bil članek objavljen; prim. faktor vpliva
• pravilo 80/20 -a -- [osemdeset skozi dvajset] m (po bibliometriku R. W. Trueswellu) pravilo, po katerem naj bi 20% knjižničnega gradiva v knjižnici zadoščalo za zadovoljitev 80% povpraševanja, drugih 80% gradiva pa naj bi bilo v rabi le za 20% povpraševanja; sin. Trueswellov zakon
• samocitat -a m citat, v katerem avtor navaja svoje delo; sin. avtocitat
• samocitiranje -a s citiranje (2) lastnega dela
• samocitiranost -i ž dejstvo, da je avtor citiral (2) drugo svoje delo; sin. avtocitiranost
• scientometrija -e ž veda o merjenju in vrednotenju znanstvenih dosežkov, navadnos pomočjo bibliometričnih metod, npr. z analizo citiranja; sin. scientometrika; prim. bibliometrija, informetrija, spletometrija
• scientometrik -a m strokovnjak za scientometrijo
• scientometrika -e ž, gl. scientometrija
• sekundarno citiranje -ega -a s citiranje (2) dokumenta, ki ga avtor ni uporabil pri svojem delu; prim. terciarno citiranje
• socitiranje neustr., gl. socitiranost
• socitiranost -i ž dejstvo, da sta dva dokumenta citirana (2) v istem dokumentu; sin. kocitiranost
• spletometrija -e ž metoda analize svetovnega spleta, ki zasleduje povezave med spletnimi dokumenti in njihovo pogostost, odmevnostter delovanje spletnih iskalnih orodij; sin. webometrija; prim. bibliometrija, informetrija, scientometrija
• terciarno citiranje -ega -a s citiranje (2) bibliografske navedbe, ki jo je avtor našel v drugem dokumentu in citiranega dokumenta sam ni prebral; prim. sekundarno citiranje
• Trueswellov zakon -ega -a m (po bibliometriku R. W. Trueswellu) pravilo, po katerem naj bi 20% knjižničnega gradiva v knjižnici zadoščalo za zadovoljitev 80% povpraševanja, drugih 80% gradiva pa naj bi bilo v rabi le za 20% povpraševanja; sin. pravilo 80/20
• večavtorstvo -a s dejstvo, da je sodelovalo pri nastanku dela več avtorjev; prim. enoavtorstvo, soavtorstvo
• webometrija -e ž gl. spletometrija
• zakon o distribuciji člankov -óna -- -- -- m, gl. Bradfordov zakon in zakon o razpršenosti člankov
• zakon o produktivnosti avtorjev -óna -- -- -- m, gl. Lotkov zakon
• zakon o razpršenosti člankov -óna -- -- -- m, v bibliometriji zakon o razporeditvi člankov v znanstvenih časopisih glede na njihovo znanstveno področje; sin. Bradfordov zakon, zakon o distribuciji člankov; prim. Lotkov zakon

Blog, spletnik, spletnikar in spletična?

© Creative Education

Te dni mineva štirinajst let, kar se je decembra 1997 rodil izraz weblog, predhodnik današnje v vseh jezikih prisotne besede blog, ki se za povrh lahko v angleščini uporablja kot samostalnik ali kot glagol. Blog se je razvil iz oblike osebnega spletnega dnevnika, v katerem so navdušenci opisovali dogodke in razmišljanja iz svojega vsakodnevnega osebnega življenja, avtorji teh zapisov so bili "dnevničarji" (ang. diarist, journalist, journaler). Iz opisovanja zasebnih doživljajev so ti zapisi kmalu prerasli v pomemben element objavljanja in diseminacije vseh vrst informacij, izmenjave mnenj ter oblikovanja javnega mnenja na različnih področjih vse do strokovnega, znanstvenega in tudi političnega. Od spletnega foruma se blog značilno razlikuje v tem, da so uporabniki foruma med seboj enakovredni, pri blogu pa razpravo sproža avtor ali avtorska (uredniška) skupina, obiskovalci pa lahko objave le komentirajo, avtor lahko komentiranje celo cenzurira (moderira) ali onemogoči.

Prvi poizkusi slovenjenja so rodili poimenovanje spletni dnevnik, kar pa se je izkazalo kot neustrezno predvsem zaradi vse pogostejših blogov z novicami, mnenji ali krajšimi članki s tematiko, ki je lahko tudi strokovna ali znanstvena. Taki seveda bolj spominjajo na tradicionalne podlistke in kolumne ali časopisne članke. Ustreznejšega izraza očitno nismo našli niti nismo skovali novega, zato se je v slovenščini "prijela" beseda blog in iz nje tudi vrsta izpeljank, ki tvorijo celo družino.

Večina blogov vsebuje besedilo, ob tem pa vključuje tudi slike in povezave na druge bloge, spletne strani in druge medije, ki se nanašajo na obravnavano tematiko. Glede na vsebino in prevladujoči medij so znane tudi podzvrsti bloga, npr. artlog ali art blog za umetnost in sketchblog za objavljanje umetniških del, risb, photoblog za fotografijo, vlog oz. vlogging za videoposnetke, MP3 blog za glasbo, podcasting za druge zvočne posnetke, če vsebuje pretežno povezave, je linklog, tumblelog pa prinaša krajše objave in mešanico medijev. Blog, na katerem avtor piše in ureja prispevke z mobilno napravo (npr. z mobilnim telefonom ali dlančnikom), se imenuje moblog. Pogosto se blogi osredotočajo na določeno temo, npr. politični blogi, potopisni blogi, hišni blogi, modni blogi, projektni blogi, izobraževalni blogi, blogi o klasični glasbi, kvizni blogi in pravni blogi (blawg) ali dreamlog z opisom ali razlago sanj, družinskemu življenju in otrokom je posvečen mum(my) blog, splog pa je namenjen izključno za smetenja (spamming). Vprašajno bloganje (ang. Qlog) je namenjeno odgovarjanju na vprašanja bralcev (povzeto po slovenski in angleški Wikipediji). Slovenskih ustreznikov za poimenovanja tako specializiranih blogov nisem zasledil.

Slovenščina pozna nekatere splošnejše z blogom povezane izraze:

• blog, spletni dnevnik, redkeje tudi spletnik in spletopis - spletno mesto s prispevki, članki, mnenji, ki jih avtor ali več avtorjev objavlja kot dnevnik in jih bralci lahko komentirajo
• ”blog” se napačno uporablja tudi za posamezno objavo na blogu (ang. post)!
• osebni blog - dnevnik ali opisovanje osebnih doživljajev, razmišljanj, zapažanj, čustev in je najbolj tradicionalen in razširjen tip bloga
• mikroblog - osebni blog, ki omogoča pisanje zelo kratkih sporočil, objavljanje slik, hiperpovezav, videoposnetkov in drugih digitalnih vsebin
• korporativni blog - pišejo ga člani podjetja za predstavljanje podjetja, izdelkov, oglaševanje ali za interno informiranje sodelavcev
• videodnevnik, videoblog - blog, ki vsebine predstavlja z videoposnetki
• blogosfera - večja skupina ali skupnost vseh blogov, npr. bibliotekarska blogosfera, slovenska blogosfera
• bloganje, spletnikovanje - urejanje, objavljanje in komentiranje bloga
• blogati ali redko tudi spletnikovati - urejanti, objavljati in komentirati blog, bloge
• bloger, blogar, redkeje tudi spletničar, dnevničar - kdor objavlja na svojem blogu, kot gost na tujih blogih in komentira prispevke, članke, mnenja na drugih blogih
• blogerski, blogarski - ki se nanaša na blog, bloganje, blogerja
• blogišče (ang. blog site) - pletno mesto, namenjeno objavljanju blogov
• privrženec, tudi spremljevalec (ang. follower) - kdor spremlja objave določene osebe na blogu, Twitterju, Facebooku
• objava (ang. post) – mnenje, prispevek, članek, objavljen na blogu, forumu
• Pojavile so se tudi zamisli o spletni kolumni in kolumnistu, ki pa sta naletela prej na nasprotovanje kot odobravanje (gl. npr. objavo Kolumnist vs. Bloger) in se pojavljata le redko, navadno uporabljajo to poimenovanje zase in za svoje pisanje avtorji sami.

Nekateri termini in razlage so povzeti po Islovarju in Bibliotekarskem terminološkem slovarju.

Google pozna blogar z okrog 1,8 mio pojavljanji in mnogo pogostejši bloger (18,8 mio), vendar je pri tem drugem težko oceniti, kolikšen je delež nekaterih drugih jezikov, ki uporabljajo isto obliko (npr. hrvaški in srbski). Tudi spletnik je zelo pogost (1,6 mio), spletničar pa je zelo redek, njegova pogostost je le nekaj čez sto.

Termini blog, bloganje in blogerski se pojavljajo 105-krat tudi v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih, ki jih analizira Korpus bibliotekarstva.

Če poznate še druga poimenovanja iz te družine, vas vabimo k sodelovanju, pokomentirajte in predlagajte!

Večina jezikov je prevzela nespremenjen angleški izraz, nekateri jeziki pa so ga posvojili z manjšimi spremembami, npr. velika začetnica ali pisava. Nekaj primerov modificirane oblike in za nas nenavadnih pisav (po Googlovem prevajalniku):

estonščina	blogi	armenščina		kitajščina-trad.
finščina	blogi	bengalščina		korejščina
irščina	blag	bolgarščina		makedonščina
islandščina	blogg	gruzinščina		perzijščina
katalonščina	bloc	hebrejščina		ruščina
litovščina	dienoraštis	hindijščina		srbščina
malteščina	il-blog	japonščina		tajščina
nemščina	Blog	jidiš		tamilščina
švedščina	Blogg	kitajščina-poen.		ukrajinščina

In kje se je izgubila spletična iz naslova objave? Ta je bila samo za provokacijo in spogledovanje s spletničarjem . . .

Bibliotekarski terminološki slovar je že javno dostopen na portalu Termania

Skupna prizadevanja Bibliotekarske terminološke komisije in podjetja Amebis, ki je znano po svojih elektronskih slovarjih in jezikovnih orodjih, je obrodilo sadove! Na razpisu Ministrstva za kulturo za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2011 smo nastopili kot partnerji in skupaj pridobili sredstva za prenos Bibliotekarskega terminološkega slovarja na novi slovarski portal Termania. Ob vse večjem pojavljanju spletnih slovarjev na enotno organiziranih spletnih portalih in ob uporabi enotnega uporabniškega vmesnika smo se tudi pri Bibliotekarskem terminološkem slovarju odločili stopiti na pot tehnološkega poenotenja.

Z veseljem vas obveščamo, da je Bibliotekarski terminološki slovar že javno dostopen na portalu Termania in vas vabimo, da ga preizkusite in uporabite.
Termania je prosto dostopen spletni slovarski portal, namenjen predvsem iskanju po slovarskih zbirkah, njegova prednost pred drugimi slovarskimi portali je predvsem v tem, da so na enem mestu preko enotnega vmesnika na voljo slovarji povsem različnih tipov in struktur, in to ne samo za iskanje, temveč tudi za urejanje. Na portalu je že dostopnih nekaj pomembnih slovarjev (npr. SSKJ, Slovenski pravopis, Presisov večjezični slovar ipd.), ki pa so predvsem splošni, zato je smiselno dodali tudi čim več terminoloških slovarjev, za katere je precej zanimanja predvsem strokovne javnosti. Mednje sodi tudi Bibliotekarski terminološki slovar, ki ga želimo ponuditi uporabnikom ob hkratnem dostopu do vseh ostalih zbirk. Sedaj je med temi prosto dostopnimi spletnimi slovarji tudi Bibliotekarski terminološki slovar, na kar smo upravičeno ponosni.

Predstavitev slovarskega spletnega iskalnika povzemam kar po navodilih s portala Termania.

Osnovno iskanje
Osnovno iskanje omogoča hitro in enostavno poizvedovanje vseh po slovarjih hkrati ali po posameznih izbranih slovarjih, ki jih določi uporabnik sam. Osnovna iskalna stran je enostavna, primerljiva s klasičnimi spletnimi iskalniki, z iskalnim oknom in nekaterimi dodatnimi možnostmi: povezava na zaslonsko tipkovnico za vnos posebnih znakov, povezava na napredno iskanje ter izbiro med iskanjem s splošnimi ali osebnimi uporabniškimi nastavitvami.

Nastavitve iskanja / napredno iskanje
S pomočjo naprednega iskanja oz. z nastavitvami iskanja ima uporabnik možnost omejiti iskanje na določeno lastnost, kot je element slovarja (iztočnica, prevod, drugo), jezik, področje ali določen slovar, ter določiti število izpisanih zadetkov na strani.
Če želite iskati samo po Bibliotekarskem terminološkem slovarju in se izogniti prevelikemu številu zadetkov iz drugih slovarjev, nastavite iskanje samo po tem slovarju in nastavitve shranite (Glej sliko zgoraj).

Prikaz zadetkov
Rezultati iskanja se izpišejo kot skrajšana gesla oz. le tisti podatki, ki uporabnika navadno najbolj zanimajo: iztočnica, prevod in definicija, vsi ostali podatki pa le izjemoma glede na strukturo posameznega slovarja.
Razvrstitev zadetkov je bistvenega pomena za uporabnost portala, kot se je to že pokazalo tudi pri običajnih spletnih iskalnikih. Pri razvrščanju zadetkov se zato upošteva več kriterijev:
- izbrani jezik vmesnika (uporabniki različnih jezikovnih vmesnikov pričakujejo različen vrstni red zadetkov);
- mesto zadetka v geselskem članku (najprej iztočnica, prevod, drugo);
- pomembnost slovarjev ali posameznih gesel;
- abecedni vrstni red.
Na vrstni red izpisa zadetkov lahko z ocenjevanjem posameznih gesel ali slovarjev vplivajo tudi uporabniki.

Prikaz gesla
Na zahtevo lahko uporabnik vidi celotno geslo - z vsemi podatki, ki jih neki geselski članek vsebuje, in v obliki, ki je za značilna za konkretni slovar.

O slovarju
Za vsakega od slovarjev je mogoče pogledati osnovne informacije, kot so npr. lastnik, področje, datum kreiranja, datum zadnje spremembe in trenutno število gesel, lahko pa tudi podatke o zgodovini nastanka, celotni uredniški ekipi, podrobnosti o strukturi gesel ipd., odvisno od želja posameznih avtorjev ali urednikov.

Seznam slovarjev
Slovarji, do katerih lahko dostopa uporabnik, so razporejeni v tri skupine: "Moji" so tisti, v katerih je uporabnik del uredniške ekipe, "Vsi" so tisti, ki jih uporabnik lahko ureja ali išče po njih, "Priljubljeni" pa so tisti, ki jih uporabnik iz prvih dveh skupin izbere za svoje priljubljene.

Odslej Bibliotekarski terminološki slovar javno dostopen tudi na portalu Termania