ponedeljek, 31. maj 2010

Zakaj potrebujemo izdelano terminologijo?

Med strokovnjaki se pogosto postavi vprašanje, včasih čisto odkrito in skoraj agresivno, drugič spet sramežljivo in skoraj naskrivaj: Zakaj sploh potrebujemo terminologijo, poleg splošnih slovarjev še terminološke, ali ne bi prevzeli kar angleškega izraza pa bi vsi razumeli . . . ?

Jezik je kompleksna in zanimiva tvorba, nastala iz nezadržne potrebe po komuniciranju, včasih enostavnem in pragmatičnem, drugič pa zelo preciznem in enoznačnem. Če bi lahko bilo vedno enostavno, česar pa življenje strokovnjaka ne prenese vedno, bi nam zadoščalo za lagodno življenje že 2-3000 besed in nič več. Večina (preživelih) jezikov, ki jih danes štejemo med razvite (v tem kontekstu bi zvenelo »civilizirane« preveč grobo!), premore (nekaj)sto tisoč besed, tudi slovenščina šteje v ta rang. Bogastvo besed s paleto pomenskih odtenkov je v tisočletjih civilizacije nastalo predvsem na tistih področjih človekovega delovanja, ki so bila življenjsko pomembna za njihovo preživetje ali zanimivo ljudem kar tako samo po sebi (zaradi »hobijev« ali čarobne skrivnostnosti življenja - kaj ni bila prav zato Biblija in njen prevod preizkusni kamen »zrelosti« jezikov?). Poglejmo nekaj nazornih primerov iz preteklosti. Naši predniki so bili poljedelci, konj je bil njihov življenjsko pomemben sopotnik. Danes imamo (laiki in mestni škrici) samo poimenovanje »konj«, ki ga z dodajanjem pridevnikov prav lahko lepo opišemo – samica konja, samec, mladič, črni, sivi konj . . . pa v na videz enostavnem in preprostem življenju neukih kmetov ni bilo tako. Potrebovali in želeli so precizno izražanje in enoznačno komuniciranje, zato so nastale besede kobila, žrebec, žrebiček-čka, vranec, serec itd. Arabski nomadi bi brez konj ne preživeli, menda poznajo nekateri arabski jeziki še danes nekaj desetin poimenovanj za označevanje konj z različnimi lastnostmi . . . Tuaregi na ducate poimenovanj za tisto, čemur mi rečemo enostavno kamela (ko še kamele in velbloda ne ločimo!) . . . Eskimi nekaj deset poimenovanj za tisto belo, kar je za nas preprosto »sneg«. Pa poglejmo še nedaleč severno od Ljubljane - vrli Kroparji, neuki kovači v temačni grapi (ampak v tej stroki pa veliki mojstri!) so si izmislili za "žebelj" kakšnih 20 natančno opredeljenih razlikovalnih poimenovanj . . . In naše sorodstvo - jaz poznam samo še teto in strica, naši predniki so razdelali sorodstvene vezi v potankost, stric in strina, teta in tetec, ujec in ujna. Ne zaradi pisanosti jezika, pač pa iz potrebe, da so lahko opisali vezi in odnose (v "klanu"), da se je v odročnih gorskih vaseh vedelo, v kateri veji sorodstva je razplod še dovoljen (priženjeni sorodniki) in kje to čisto zaradi zdravja nasledstva ni zaželeno (krvno sorodstvo), bili so že genetiki . . .

To so zametki terminologije, zelo natančnega in enoznačnega poimenovanja najprej predmetov, kasneje tudi pojmov. Stroka brez tega ne more. Natančen prenos sporočila je mogoč samo in izključno ob uporabi enotnega, nezamenljivega in jasnega poimenovanja, ko oddajnik in sprejemnik uporabljata isto kodo. Ta koda je strokovni termin. Natančno opredeljen in vpet v sistem pomenskih povezav z drugimi termini glede na podobnost ali razlikovalnost. Zato se mora vsaka stroka intenzivno ukvarjati s svojo terminologijo, jo gojiti in razvijati, po potrebi tudi čistiti in odpravljati nejasnosti, netočnosti, redundanco. Laiku zadošča za »preživetje« samo par knjiga-članek, bibliotekarji smo v svoji stroki, pa tudi znanstveniki skoraj vseh disciplin pri svojem znanstvenem delu, razvili pisano paleto poimenovanj za tisto, čemur rečemo »tipologija dokumentov« in daleč presega poenostavljeno delitev knjiga-članek. Praktičen pristop k zadevam je v življenju seveda potreben, dobrodošel in pogosto tudi nujen, odvisno seveda od situacije, ki pa take poenostavitve včasih odločno ne prenese. V pogovoru »kar tako« je lahko precizno razlikovanje nepomembno in nepotrebno, v strokovnem diskurzu je nepogrešljivo! Zato strokovnjak tudi brez konteksta zazna veliko razliko v pomenu poimenovanj »časnik« in »časopis«, »knjiga« in »brošura« . . . Ta zadnji par je lep primer razlik med terminologijami različnih strok – bibliotekar in založnik (ali knjigovez) se bi zmogla skregati okrog tega, kaj je brošura!

Ena od manifestacij stroke, vede, znanosti je tudi urejeno poimenovanje izrazov, ki jih ta v strokovnem komuniciranju uporablja, pogosto tudi malce izven konteksta splošnega jezika. Saj zato je strokovni jezik ali jezik stroke. Strokovno izrazje lahko pomensko odstopa od splošnega jezika, strokovni termin je pogosto pomensko natančnejši (spomnimo se samo knjige in časopisa v bibliotekarski terminologiji in v splošnem jeziku). Že sam obseg izrazja in njegova raznolikost predstavljata terminološki problem vsake stroke, nenatančnost ali celo površnost pri uporabi težavo samo stopnjujeta in lahko vodita celo v neustrezno razumevanje med strokovnjaki iste stroke. Izredno hiter razvoj strok v zadnjih desetletjih, vse pogostejša multidisciplinarna povezanost strok in ponekod že skoraj izključna uporaba tujejezične (angleške) strokovne in znanstvene literature so povzročili nezadržen plaz velikega števila tujih izrazov, za katere v tako kratkem času pogosto ni bilo mogoče najti primernih ustreznikov v maternem jeziku. To ni samo problem slovenščine, s to težavo se spopadajo vsi jeziki (razen angleščine, ki nova poimenovanja plodovito kuje).

Pri tem gre seveda tudi za sposobnost pa tudi pripravljenost stroke in jezika za tvorjenje novih izrazov, ki se rojevajo z razvojem stroke in njihov pomen pogosto prihaja iz tujejezičnega okolja. Tudi v slovensko bibliotekarstvo prihaja danes največ novih strokovnih pojmov iz angleškega jezovnega okolja, bodisi neposredno s strokovno literaturo v angleškem jeziku ali z njenimi prevodi. Za nekatere se kmalu najde in potem tudi »prime« ustreznik v maternem jeziku (npr. zgoščenka, ki je zanetila toliko jezikovnih sporov in kritik), drugi desetletje in več ne najdejo slovenskega ustreznika (npr. online). Lepo je in prav, da skušamo najti in uveljaviti slovenski termin in se izogibati uporabi angleških izrazov (pa še celo s slovenskimi končnicami) v slovenskem besedilu (čeprav še vedno radi printamo in pozabljamo pas(s)word . . .). Navidezna »pragmatičnost« zagovarjanja nekritičnega prevzemanja in vnosa tujejezičnih poimenovanj v slovenski strokovni jezik ni sprejemljiva. Jezik je temelj identitete in obstoja naroda, tako majhnega, kot je slovenski, pa še sploh! Triinšestdesetmilijonski narod Francozov se tega zaveda že skozi vso svojo zgodovino, slovaropisje je tam doma, nad jezikom čisto zares bdi Akademija, zavzeto in organizirano so vzeli na piko franglais . . . Mi pogosto ne vemo, kaj bi s slogleščino. Francozi so bili mnogo bolj korajžni in prodorni, lotili so se temeljito in udarno, digitalni so, ne da bi trenil, prevedli v numerični oz. številski in računalniški katalog je zato catalogue numérique! Podobno so naredili z digitalizacijo (uštevilčenje?)!

Pa tudi pri tem ne gre pretiravati, ker tudi z glavo skozi zid vedno vendarle ne gre. Jezik je živ in prilagodljiv organizem, ki lahko, če ne gre drugače, vendarle sprejme tudi tujke (te lahko kasneje preidejo med izposojenke). Saj tudi »krompir« po izvoru ni slovenska beseda (!!) in je nastal s popačenjem nemškega poimenovanja za ta plod. Pa tudi bibliotekar, katalog, brošura, arhiv in še prenekatera lepo sprejeta beseda ni slovenskega izvora. Zato nekatera poimenovanja hočeš nočeš ostajajo tujke in za njih ni (in morda nikoli ne bo) slovenskega ustreznika. Digitalni objekt, aglomerator, repozitorij bodo najverjetneje imeli tako usodo, sam pridevnik digitalni pa prav gotovo, saj je tudi elektronski postal že čisto naš.

ponedeljek, 03. maj 2010

Mednarodni projekt Multilingual Dictionary of Library and Information Science Terminology

Med kolegi večkrat pade vprašanje, kako je »z onim drugim slovarjem«, pri čemer mislijo večjezični prevajalni slovar bibliotekarske terminologije, ki vključuje presenetljivo veliko število evropskih jezikov. Tudi na tem spletniku je Anonimni že povpraševal po njem. Zato smo se odločili povedati o slovarju, njegovem nastajanju in doseženih rezultatih kaj več, čeprav je bilo vse to pred časom že predstavljeno na posvetovanjih doma in v tujini ter objavljeno v slovenski in tuji strokovni literaturi.

Izdelava večjezičnega terminološkega slovarja bibliotekarstva in informacijske znanosti je bila zasnovana kot mednarodni projekt, za katerega je pripravila izhodišča in ga ves čas vodi skupina bibliotekarskih strokovnjakov Narodne in univerzitetne knjižnice in Centralne ekonomske knjižnice v Ljubljani. Iniciator in nosilec projekta je bil pisec tega besedila. Nekatere podrobnosti so opisane na spletnih straneh projekta, ki pa od konca leta 2000 več niso posodabljane, ker se je projekt zaradi pomanjkanja podpore in zamiranja delovanja nekaterih skupin omejil le še na nekaj aktivnosti.

1 Cilji projekta

  • Priprava večjezičnega prevajalnega slovarja sodobne terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti v 16 evropskih jezikih kot strokovno izhodišče za komuniciranje slovenskih bibliotekarjev na evropski in svetovni ravni.
  • Izdaja slovarja v tiskani in elektronski obliki.
  • Povezovanje vrhunskih strokovnjakov s področja bibliotekarstva v velikem številu evropskih držav in v različnih jezikovnih okoljih.
  • Povezovanje vodilnih bibliotekarskih institucij (pretežno nacionalnih knjižnic) v teh evropskih državah.
  • Promocija slovenskega bibliotekarstva v svetovnem merilu.
Slovar obsega okoli 5600 gesel s področja teorije in prakse bibliotekarstva, informacijske znanosti in z nekaterih z bibliotekarstvom povezanih področij, npr. knjigarstva, tiskarstva, restavratorstva, dokumentalistike, informatike in računalništva.

Delovna gradiva za nadaljnjo redakcijo so v celoti ali delno pripravile že delovne skupine za ustreznike v naslednjih jezikih: angleškem, albanskem, bolgarskem, češkem, estonskem, islandskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, makedonskem, nemškem, poljskem, romunskem, srbskem, slovenskem in slovaškem jeziku. Glede na uspeh projekta v mednarodnem prostoru so bili zainteresirani ponuditi sodelovanje tudi strokovnjaki v drugih deželah še za naslednje jezike: bosanskega, gruzinskega, hrvaškega, ruskega, španskega in esperanto.

1.1 Ciljne skupine

Večjezični terminološki slovar za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti je seveda prvenstveno namenjen bibliotekarjem praktikom in teoretikom, ki delujejo v slovenskem bibliotekarstvu, prav tako predavateljem in študentom Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter drugim študentom in dijakom, ki se v času svojega šolanja in študija srečujejo z omenjeno tematiko. Tako bo omogočeno lažje in bolj ustrezno razumevanje tujih strokovnih besedil, boljše in bolj učinkovito prenašanje slovenskega znanja in izkušenj strokovni javnosti v Evropi in po svetu, pa tudi zagotavljanje multikulturnega in multilingvalnega evropskega okolja na področju bibliotekarstva, informacijske znanosti in širše informatike. Glede na to, da naj bi bil slovar na slovenskem spletnem strežniku dostopen širši slovenski in svetovni javnosti, bi tako lahko pripomogel tudi k širjenju splošne razgledanosti, kulture in poznavanja teh strokovnih področij, s katerimi se v vsakodnevnem in poklicnem življenju srečuje sleherni izobraženec. Slovar, ki bo dostopen vzporedno s spletnimi dokumenti s področja bibliotekarstva, informacijske znanosti in širše informatike, bo olajšal uporabnikom interneta njihovo razumevanje, ne nazadnje pa bo dobrodošlo orodje tudi strokovnim prevajalcem v Sloveniji in v številnih v projekt povezanih državah, kjer govorijo 16 zajetih jezikov.

2 Razlogi za potrebnost v projektu zastavljenega slovarja

Strokovna terminologija je eden od dokazov razvitosti stroke in moči nekega jezika. Bibliotekarstvo ima v Evropi dolgo in razgibano tradicijo, to velja tudi za dežele Srednje, Vzhodne in Južne Evrope, ki jih »Zahod« pogosto tako rad obravnava kot posebno skupino dežel, narodov, kultur. Slovensko bibliotekarstvo takrat še ni imelo svojega lastnega terminološkega slovarja, niti razlagalnega, niti prevajalnega (danes se lahko pohvalimo že z obema, nastajala pa sta vzporedno in v interakciji z opisovanim projektom). Analiza stanja v drugih jezikovnih okoljih večjega števila evropskih jezikov je pokazala podobno sliko tudi v nekaterih drugih državah, marsikje pa so obstoječi slovarji stari, nepopolni ali vezani samo na ruski, včasih tudi nemški jezik. Vplivi angleškega jezika so v zadnjem obdobju opazni predvsem na področju informacijske znanosti in uvajanja sodobnih tehnologij. Problem prodora velikega števila tujk, izposojenk in pogosto tudi spačenk iz angleščine, nemščine in ruščine je v različnih jezikovnih okoljih različno izražen in poudarjen, povsod pa prispeva k jezikovni zmedi, napačni rabi in pogosto napačnemu razumevanju ter terminološki odvisnosti od tujih jezikov.

Tudi v svetovnem merilu primanjkuje sodobnih prevajalnih slovarjev za to stroko – pogosto so zastareli ali pa pokrivajo le zelo ozek izbor »pomembnih« svetovnih jezikov in zanemarjajo druge, manjše in »manj pomembne« jezike. Nekateri »manjši jeziki«, pogosto so to hkrati tudi jeziki narodov, ki so se šele pred nedavnim osamosvojili, terminoloških slovarjev na področju bibliotekarstva sploh še nimajo (na primer islandščina, makedonščina, v času nastajanja projekta tudi slovenščina). Nekateri drugi so v svojih terminoloških slovarjih zajeli le manjši del strokovnega izrazja, pogosto le omejena področja v stroki, npr. katalogizacija, izposoja, nabava. Interes in potrebo po takem slovarju so pisno izrazile pomembne bibliotekarske institucije iz 13 držav, ki so v predstavljenem projektu tudi pripravljene sodelovati. Eden osnovnih ciljev tega mednarodnega projekta je zato tudi vzpodbujanje izdelave slovarja v različnih jezikih na skupnem »slovarskem jedru« okrog 6.000 strokovnih terminov v angleškem jeziku, ki bi predstavljal stičišče skupnega dela. Kompilacijo in izbor skupnega slovarskega jedra so pripravili slovenski strokovnjaki.

3 Upravičenost projekta

Knjižnice so pomemben element informacijske družbe, v kateri zahteva globalizacija tudi vse več in vse intenzivnejše povezovanje tudi med knjižnicami, kar je mogoče le ob zagotavljanju nedvoumnega komuniciranja tudi v okvirih bibliotekarske stroke in informacijske znanosti. Dvojezični prevajalni slovarji, večjezični so le njihova multiplikacija, so zato neobhodno potrebno orodje za neposredno in formalno standardizirano strokovno komuniciranje med strokovnjaki različne jezikovne pripadnosti. Vstop Slovenije in tudi nekaterih drugih v projektu sodelujočih držav v Evropsko unijo je le še pospešil strokovno sodelovanje, ki brez ustreznih strokovnih slovarjev ni mogoče, na tak način pa se bo povečala tudi kompetitivnost slovenskega bibliotekarstva v evropskem prostoru. Angleški jezik je seveda lingua franca tudi v bibliotekarstvu, vendar tudi do njega večina navedenih jezikov nima ustrezne premostitve v tej stroki.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je uvrstitev »manjših« jezikov (albanščino, makedonščino in slovenščino govori okrog 2 milijona ljudi, estonščino pol toliko, islandščino le 270.000) in še ne dolgo politično samostojnih jezikov (hrvaščina, estonščina, litovščina, latvijščina, makedonščina, slovaščina in slovenščina) ob bok svetovnih jezikov v takem strokovnem slovarju istočasno tudi svojevrstna promocija in »sprejem« med evropske jezike, ki imajo urejeno, standardizirano strokovno terminologijo. Vključitev teh jezikov in terminologije bibliotekarstva in informacijske znanosti v skupen mednarodni slovar zato ne pomeni zgolj njihove enakopravnosti z jeziki, ki jih govorijo milijoni ljudi, pač pa tudi demonstracijo njihove samostojnosti, ki jim daje poleg sprejemanja tudi možnost posredovanja lastnih spoznanj in strokovnega znanja v svetovni prostor. Glede na ugotovitev, da ustreznih sodobnih slovarjev terminologije bibliotekarstva in informacijske znanosti v omenjenih jezikih ni, niti ni v teku ali v pripravi večjih projektov, smo bili lahko prepričani, da podvajanja s podobnimi projekti ni bilo. Vemo pa za nekaj slovarjev v nastajanju, kjer je mogoče združiti prizadevanja večjega števila strokovnjakov za dosego boljših skupnih rezultatov, npr. pri pripravi poljsko-nemškega bibliotekarskega slovarja. Veseli nas, da je pričujoči projekt vzpodbudil nastanek večjega števila predvsem dvojezičnih slovarjev, ki izhajajo iz skupnega angleškega jedra.

4 Zanimanje mednarodne strokovne javnosti

Zanimanje in nedvomno tudi potrebo po takem slovarju je potrdila analiza stanja na tem področju, ki je bila izvedena v letu 1997 kot izhodišče za pripravo projektne dokumentacije. Že leta 1992 je 8 nacionalnih knjižnic prispevalo skromen delež v svojih jezikih, okrog 1000 izbranih gesel, Britanskemu svetu v Köln, ki je pripravljal drugo, razširjeno izdajo glosarja z naslovom Librarians’ Practical Dictionary. Skupna prizadevanja žal niso obrodila sadov, izšla je le okrnjena broširana verzija v angleškem, nemškem in ruskem jeziku. Tako zbrano gradivo v angleščini, nemščini, ruščini, madžarščini, bolgarščini, češčini, litovščini, latvijščini, estonščini in slovenščini je predstavljalo manjši prispevek k slovarju, o katerem je govora v tem prispevku. Namen analize je bil pregled najnovejšega stanja terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti in popis že obstoječih slovarjev na jezikovnih področjih, ki so se pripravljena vključiti v mednarodni projekt. Vprašalnik je bil poslan v 20 držav, istočasno pa je bilo navezano tudi veliko število osebnih stikov s tamkajšnjimi strokovnjaki. Praviloma so bile naslovljene nacionalne knjižnice, včasih tudi bibliotekarska društva in institucije, ki izvajajo izobraževanje na področju bibliotekarstva. Ustrezne odgovore smo dobili iz 16 držav. V nadaljevanju navajamo nekaj vprašanj, ki so bila za nadaljevanje projekta posebej pomembna:

  • Obstaja dvo- ali večjezični terminološki slovar bibliotekarstva in informacijske znanosti, ki vključuje tudi vaš jezik? (da-10, ne-6)
  • Če je odgovor »da«, navedite naslov, leto izida in ocenite njegov obseg. (z nekaj izjemami so bili navedeni dokaj stari slovarji)
  • Menite, da je v strokovni bibliotekarski javnosti zanimanje oz. potreba, da bi uvrstili vaš jezik v večjezični terminološki slovar? (vsi odgovori »da« (z izjemo irščine))
  • (Če je odgovor »da«) Ste pripravljeni sodelovati pri skupni izdelavi takega slovarja in opraviti slovarsko delo za svoj jezik? vsi odgovori »da«
    Večina je lahko navedla tudi imena strokovnjakov, ki bi se vključili v delo.
Ko se je delo začelo, so se v večini primerov vključile nacionalne knjižnice, poleg njih pa še Britanski svet v Kölnu in Bukarešti ter Univerza v Frankfurtu na Odri. Iz rezultatov ankete je razvidno, da je vsaj 16 jezikov, kjer bibliotekarji čutijo potrebo po sodobnem, obsežnejšem terminološkem prevajalnem slovarju, vsi v povezavi z angleščino, poleg tega pa še z nekaterimi drugimi jeziki. Večina je pri tem pripravljena sodelovati, čeprav je pogosto čutiti akuten problem financiranja pa tudi strokovnjakov, ki bi lahko prevzeli tako zahtevno in odgovorno delo.

5 Organizacija in delitev dela

Pri izdelavi slovarja sodelujejo s strokovnjaki predvsem nacionalne knjižnice, fakultete in oddelki za bibliotekarstvo in informacijsko znanost ter že delujoče delovne skupine s področja bibliotekarske terminologije v deželah, kjer govorijo navedene jezike. Te institucije so kot nacionalni koordinatorji za svoj jezik podpisale pogodbo z nosilcem projekta (Narodna in univerzitetna knjižnica) ter angažirale strokovnjake, ki nastopajo kot avtorji posamezne jezikovne variante slovarja.

Nosilci osnovnih nalog so:

  • Zasnova projekta, strokovne osnove in vodenje projekta: Slovenija;
  • Priprava in selekcija izhodiščnega gradiva ok. 6000 gesel: Slovenija;
  • Priprava ustreznikov v tujih jezikih: Strokovne skupine v posameznih jezikovnih okoljih / državah;
  • Urejanje gradiva in priprava tiskane ter elektronske izdaje slovarja: Slovenija.
S posameznimi redaktorji in nacionalnimi koordinatorji so bile sklenjene ustrezne avtorske pogodbe oziroma dogovori o sodelovanju in soudeležbi pri avtorskih pravicah.
Uredniški odbor za pripravo slovarja sestavljajo: Ivan Kanič (glavni urednik), dr. Branko Berčič, dr. Polona Vilar, Majda Ujčič, Elisabeth Simon (BibSpider, Berlin), dr. Primož Jakopin.

Pri pripravi slovarskega gradiva sodelujejo za posamezne jezike številni redaktorji s svojimi delovnimi skupinami v različnih institucijah.
a) delovno gradivo za nadaljnjo redakcijo so delno ali v celoti pripravili: Albanija, Bolgarija, Češka, Estonija, Islandija, Latvija, Litva, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljščina, Romunija, SlovaškaSlovenija, Srbija.
b) na sodelovanje se pripravljajo: BiH, esperanto, Gruzija, Hrvaška, Španija.

6 Financiranje

Jasno je, da tako obsežen in zahteven projekt ne more steči in uspeti brez ustrezne finančne podpore v času zasnove in priprave slovarskega gradiva, kakor tudi založniške in distribucijske dejavnosti ob zaključku. Delno sofinanciranje projekta je bilo doslej zagotovljeno iz različnih finančnih virov:

1. Priprava slovarja:
  • Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani,
  • British Council Köln,
  • Open Society Institute – Regional Library Program, Budimpešta,
  • Sponzorji;
  • Institucije v posameznih državah (nacionalne knjižnice, British Council Köln, British Council Bukarešta, BibSpider, Open Society Institute, univerze, Microsoft v Srbiji);
  • Zelo velik je bil prispevek v nehonoriranem delu strokovnih sodelavcev.
Vse naloge iz navedene faze projekta so bile izpeljane ali bodo v posameznih sodelujočih državah izpeljane v okviru lokalnih virov financiranja. Slovarsko gradivo je pripravljeno za zaključno usklajevalno redakcijo med vsemi 16 zastopanimi jeziki in objavo v elektronski obliki. 2. Izdaja elektronske verzije – spletna in cederom verzija:
Sredstva so bila delno zagotovljena pri Ministrstvu za informacijsko družbo v sklopu razpisa za sofinanciranje stroškov izdaje samostojnih gradiv s področja informacijske družbe ter povezanih področij leta 2004. Takrat sta nastali testni verziji elektronskega slovarja na spletu in kot aplikacija za osebni računalnik. Po tem dogodku se je delo na projektu ustavilo, nadaljujejo pa se še vedno nekatere aktivnosti za posamezne jezike (v pripravi sta angleško-nemški in nemško-angleški slovar, ki bosta izšla v Berlinu).
7 Uporabni rezultati projekta doslej

Slovar, ki je ciljni rezultat skupnih prizadevanj velikega števila strokovnjakov različne jezikovne pripadnosti, bo dosegljiv uporabnikom v različnih oblikah:

  • tiskana izdaja z osnovnim slovarjem, urejenim po angleških geslih, ki jih bodo spremljali ustrezniki v vseh zastopanih jezikih, z dodanimi kazali za posamezne jezike;
  • elektronska verzija na cederomu, ki bo omogočala iskanje po kateremkoli od zastopanih jezikov;
  • elektronska verzija na svetovnem spletu s hipertekstnimi povezavami in možnostjo iskanja po vseh zastopanih jezikih.
Doslej so izšli kot samostojni segmenti tega projekta naslednji dvojezični prevajalni slovarji v tiskani in/ali elektronski obliki:
  • English-Slovak Dictionary of Library Terminology, Bratislava, 1999 (tiskana izdaja)
  • Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije, Ljubljana, 2002 (tiskana izdaja)
  • elektronska izdaja, dostopna s spletne strani NUK pa tudi tukaj na blogu Bibliotekarska terminologija
  • Bibliotekarski terminološki rečnik : englesko-srpski, srpsko-engleski , Beograd, 2004
        – tiskana izdaja
        – CD-ROM izdaja
        – spletna izdaja
    Delovno gradivo za 10 jezikov je dostopno redaktorskim skupinam v testni spletni verziji.
Septembra 2000 je bila v Ljubljani ob podpori takratnega Ministrstva za znanost in tehnologijo mednarodna konferenca Bibliotekarski terminološki slovarji – selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva, na kateri se je zbralo okrog 50 strokovnjakov iz 12 evropskih držav in ZDA, ki se ukvarjajo z vprašanji terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti. Konferenca je vsebinsko usmerjena v obravnavo teoretičnih in praktičnih izhodišč oblikovanja in standardiziranja bibliotekarske strokovne terminologije, priprave enojezičnih razlagalnih in večjezičnih prevajalnih terminoloških slovarjev in njihove objave v tiskani in/ali elektronski obliki. Knjiga abstraktov s programom in posnetki s konference je dosegljiva na spletu, poleg tega izšla tudi v tiskani obliki in na zapisljivem laserskem disku, ker se je pri udeležencih pokazal interes za tako izdajo.

8 Elektronska verzija slovarja

Kot je razvidno iz dokumentacije, je projekt zastal v zaključni fazi redakcije slovarskega gradiva, ki ga je treba redigirati in izdati. Gradivo je bilo pripravljeno v predhodnih fazah, prav tako izhodišča in struktura elektronskega slovarja; oboje je bilo v Sloveniji financirano s strani Narodne in univerzitetne knjižnice ter sofinancirano s sredstvi razpisa Zavoda za odprto družbo, priprava gradiv v drugih jezikih pa od lokalnih virov v državah, ki v projektu sodelujejo. Obe izdaji bosta vsebovali isto in na enak način organizirano gradivo, odločitev za dva vzporedna elektronska medija pa je bila sprejeta na mednarodni konferenci Bibliotekarski terminološki slovarji – selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva v Ljubljani septembra 2000, ki so se je udeležili tudi sodelavci projekta iz različnih držav. Internetna verzija je bila sprejeta kot splošno dostopna oblika sodobne informacijske družbe z največjo možnostjo sprotnega popravljanja in dopolnjevanja slovarskega gradiva, ki pa v nekaterih sodelujočih državah zaradi neustreznih omrežij še nima splošne uporabnosti (npr. Albanija, Gruzija). Zato je bila močno zaželena tudi verzija na laserskem disku, ki poleg možnosti lokalne uporabe predstavlja tudi fizični kos knjižničnega gradiva, s katerim knjižnica razpolaga in z njim laže dokazuje svojemu okolju in financerjem svojo dejavnost oziroma soudeležbo v mednarodnem projektu.

8.1 Spletna verzija v testnem okolju že deluje in je tudi bila na voljo sodelujočim delovnim skupinam po celi Evropi, potrebna so še nekatera dopolnila, predvsem v zvezi s kodiranjem nelatiničnih pisav, ki nastopajo v skupnem slovarju vzporedno z latinico in je tudi po njih mogoče iskati. Sredstva za nadgradnjo so bila pridobljena na razpisu MID leta 2004. Slovar in programski paket za njegovo uporabo sta bila nameščena na spletnem strežniku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki pa je kasneje odpovedala gostoljubje na strežniku, zato je bil slovar leta 2005 umaknjen iz uporabe.

8.2 Verzija na laserskem disku z enajstimi jeziki in okrog 5600 termini je izšla kot projektno gradivo leta 2004 in je deponirana v NUK-u. Ob upoštevanju velikega števila posebnih znakov, ki so zastopani v zajetih jezikih, omogoča iskanje in prikaz rezultatov v različnih pisavah (latinica in cirilica), na razpolago je zaslonska tipkovnica in možnost izbire izhodiščnega jezika ter modul za lastno dopolnjevanje slovarja.

Poigrajte se z enajstjezičnim bibliotekarskim terminološkim slovarjem!

Testna verzija slovarja deluje na vseh novejših različicah operacijskega sistema Windows, opazili pa smo, da »ima težave« s prikazovanjem pomoči v različici 7 (znana težava, ki se jo odpravi z namestitvijo programa Pomoč sistema Windows - WinHlp32.exe). Če ga želite preizkusiti, prenesite na svoj računalnik stisnjeno datoteko Slovarcek.zip (2452 kB, 11 datotek) in zaženite program Dictionary. Pa še kratka pomoč in navodila za tiste, ki je ne bi mogli iztisniti iz programa.