Mednarodni dan maternega jezika

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika. Letos bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezičnosti za prihodnost. Združeni narodi praznujejo mednarodni dan maternega jezika kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov po svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu v protestih zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, to je bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi za prihodnost, ki jih prinaša izobraževanje v globalnem mnogojezičnem okolju. Poudarjen je izjemen pomen ustreznega jezika poučevanja v zgodnjih letih šolanja, navadno je to materni jezik. Osnovno izobraževanje v maternem jeziku nedvomno močno dvigne kakovost učenja in učnih dosežkov s poudarkom na razumevanju in ustvarjalnosti, ne pa samo na ponavljanju in pomnjenju. V ta namen so vsako leto organizirani različni dogodki, srečanja in seminarji (npr. International Mother Language Day 2017), na Facebooku pa je tudi posebna družbenokulturna spletna stran.

Evropa je jezikovno zelo razgiban in bogat prostor in prav jezik je ena najbolj prepoznavnih prvin identitete in kulture. Z vstopom Hrvaške je sedaj v EU 24 uradnih jezikov. Jezikovna pisanost in različnost v EU je zato dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi je neizogibno del našega vsakdanjika. Zato je eno izmed vodilnih načel EU na področju kulture in izobraževanja prizadevanje, da naj bi vsakdo poleg maternega govoril še vsaj dva tuja jezika.

Po Unescovih podatkih naj bi bilo na svetu med šest in sedem tisoč jezikov, v Evropi je 76 različnih jezikov. Mnogim jezikom po svetu grozi možnost izumrtja, najbolj tistim, ki jih govori le še majhna skupina ljudi (ponekod le še ena oseba ali ena družina!) in seveda tistim, ki nimajo zapisane oblike. Po nekaterih ocenah naj bi v povprečju vsaka dva tedna izginil vsaj en jezik. Pa tudi med tistimi manj ogroženimi kar devet desetin jezikov sploh ni zastopanih na svetovnem spletu. Slovenščina sodi po številu govorcev v prvo polovico evropskih jezikov – uvrščena je na 34. mesto – in po nobenem od kriterijev ne sodi med ogrožene jezike.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina, ki je postala 25. junija 1991 tudi državni jezik RS. Je uradni jezik v Sloveniji in Evropski uniji ter na območjih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Poglejmo, kako imenujejo materni jezik v nekateri evropski jezikih:

angleško mother tongue, first language, mother language, native language, heritage language, language of origin, arterial language bolgarsko първи език , майчин език, родният език bosansko maternji jezik češko první jazyk, rodný jazyk, mateřský jazyk dansko modersmål, førstesprog esperanto gepatra lingvo, denaska lingvo estonsko emakeel, esimene keel finsko äidinkieli, ensimmäinen kieli, ensiksi opittu kieli francosko langue maternelle, langue d'origine, langue première, langue natale grško πρώτη γλώσσα , μητρική γλώσσα, γλώσσα καταγωγής hrvaško materinski jezik, materinji jezik, prvi jezik islandsko móðurmál italijansko madrelingua, lingua materna, lingua madre, prima lingua katalonsko llengua materna latovsko dzimtā valoda litvansko gimtoji kalba, pirmoji kalba

madžarsko anyanyelv, első nyelv makedonsko мајчин јазик nemško Muttersprache, Herkunftssprache, Erstsprache nizozemsko moedertaal, eerste taal norveško morsmål poljsko język ojczysty, język pierwszy, język wyjściowy portugalsko língua materna, língua nativa romunsko limbă maternă, prima limbă însușită rusko родно́й язы́к slovaško materinský jazyk, materčina, materinčina, materinská reč slovensko materni jezik, materinščina, prvi jezik srbsko матерњи језик, maternji jezik špansko lengua materna švedsko modersmål, förstaspråk turško anadili ukrajinsko рі́дна, матери́на, матери́нська, ма́тірня мова