Bibliotekarska terminologija

Barvne knjige v računalništvu

2012-02-12T20:14:00.001+01:00

V prispevku Barvne knjige je bilo govora o knjigah in dokumentih v političnem, gospodarskem in širšem družbenem okolju, ki so poimenovane z barvami in je na tak način opredeljena njihova vsebina. Mnoge od teh barvnih knjig nastajajo v telesih Evropske Unije in nam krojijo vsakdanje življenje. Z barvami in besedo knjiga je v računalništvu poimenovanih tudi mnogo dokumentov, povezanih s

Barvne knjige

2012-02-05T18:31:00.000+01:00

Že od nekdaj je bila želja "izdelovalcev" narediti, naročnikov oz. kupcev pa imeti na polici ali na delovni mizi lepo knjigo. Vzeti v roke lepo izdelano knjigo je poseben užitek, z elektronsko knjigo bo velik del tega izginil. Trudili so se izdelovalci papirusa, pergamenta in papirja, pa knjigovezi z vezavo, okrašenimi platnicami, pozlato, umetelno izdelanim in okrašenim okovjem, najbolj pa

Book – vendar ni knjiga!

2012-01-29T16:39:00.000+01:00

© Wikipedia Z razvojem sodobne tehnologije se vsakodnevno rojevajo nova poimenovanja, pretežno nastajajo v angleškem jeziku in si potem utirajo pot še drugam, kjer doživijo eno od štirih usod: dobesedni prevod (ti. kalkiranje, npr. online – linijski, printer - tiskalnik), oblikovanje ustreznice oz. uporaba že obstoječega prevoda (npr. mouse – miška, hash - lojtra), inovativno oblikovanje

Najbolj uporabljane, vendar nič ne povedo!

2012-01-22T09:55:00.000+01:00

Za zabavo pa še 100 najpogostejših besed v angleškem jeziku. Vsi jih poznamo, vsi jih uporabljamo, v vsakem stavku mrgolijo, pa vendar . . . samo s temi besedami ne bi preživeli dneva! Začetek seznama najpogostejših besed v vseh jezikih zapolnjujejo funkcijske besede, to so besede, ki navadno nimajo posebnega leksikalnega pomena in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami

Top 200

2012-01-17T19:04:00.000+01:00

Zadnja objava Najpogostejše besede in besedne zveze v bibliotekarski literaturi je vzbudila radovednost, katere so še druge pogoste besede in kako so glede pogostosti razporejene. Kot že rečeno, so med prvimi dvajsetimi najpogostejšimi predvsem funkcijske besede in le tri leksikalne besede. Ker zajema Korpus bibliotekarstva iz strokovnih in znanstvenih besedil, je število leksikalnih besed, kamor

Najpogostejše besede in besedne zveze v bibliotekarski literaturi

2012-01-15T11:42:00.000+01:00

Pogostost V sestavku Najpogostejše besede je bilo govora o pogostosti besed v splošnem jeziku, predvsem v slovenščini in v angleščini, nekaj primerov pa je bilo tudi iz nemščine, francoščine in srbščine/hrvaščine. Poglejmo tokrat specialni strokovni jezik in pogostost pojavljanja besed v slovenskih bibliotekarskih besedilih. Za analizo bodo služili podatki slovenskega Korpusa bibliotekarstva,

O številkah in času

2012-01-08T18:53:00.000+01:00

Ljubljana Time Živimo v času številk, vse označujemo in prikazujemo s številkami, odstotki, razmerji. Celo slike, besedila in zvok pretvarjamo v številke in jih nato pretvarjamo nazaj v slike, besedilo, zvok . . . Količine so postale tako velike, da navadne številke in števila ne zadoščajo več, zato segamo po novih

Najpogostejše besede

2012-01-03T23:02:00.000+01:00

Jezik je živa tvorba, ki nenehno raste in se razvija ter tako prilagaja sodobnemu načinu življenja, kulturi in tehnologiji. Število besed se vztrajno povečuje, najpogosteje uporabljane besede pa ostajajo kljub temu v glavnem iste. Katere besede pa najpogosteje uporabljamo? To je zelo odvisno od tega, kateri segment jezika opazujemo, v vsakodnevnem pogovornem jeziku so na prvem mestu seveda druge

Knjige v tisku - Books in print?

2011-12-26T21:30:00.000+01:00

Wikipedia – tiskana izdaja?© The Centered Librarian Izraza knjige v tisku in angleški Books in print se v strokovni literaturi že leta pogosto pojavljata, prav tako v informativnih besedilih o knjigi, knjižnicah, knjigotrštvu. Uporabljajo jih založniki, knjigotržci, bibliotekarji, pozna jih tudi marsikateri laik na teh področjih. V Googlu sta bogato zastopana, iskanje v narekovajih poda 22.500

Srečno, zdravo, uspešno!

2011-12-25T11:37:00.000+01:00

Želimo vam prijetne praznike pa uspešno, srečno in zdravo v prihajajočem letu 2012!

Bibliometrija - Terminološki pogled

2011-12-15T22:04:00.000+01:00

Terminu bibliometrija in izpeljanim pridevnikom so bile na tem blogu letos spomladi posvečene že tri objave. Te dni je izšla nova številka Knjižnice, znanstvene revije za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, in z njo recenziran članek Bibliometrija - Terminološki pogled, ki še natančneje prikazuje terminološko rabo teh izrazov v novejših strokovnih in znanstvenih bibliotekarskih

Blog, spletnik, spletnikar in spletična?

2011-12-09T21:08:00.001+01:00

© Makeca$shforyou Te dni mineva štirinajst let, kar se je decembra 1997 rodil izraz weblog, predhodnik današnje v vseh jezikih prisotne besede blog, ki se za povrh lahko v angleščini uporablja kot samostalnik ali kot glagol. Blog se je razvil iz oblike osebnega spletnega dnevnika, v katerem so navdušenci opisovali dogodke in razmišljanja iz svojega vsakodnevnega osebnega življenja, avtorji teh

Bibliotekarski terminološki slovar je že javno dostopen na portalu Termania

2011-12-04T11:47:00.003+01:00

Skupna prizadevanja Bibliotekarske terminološke komisije in podjetja Amebis, ki je znano po svojih elektronskih slovarjih in jezikovnih orodjih, je obrodilo sadove! Na razpisu Ministrstva za kulturo za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2011 smo nastopili kot partnerji in skupaj pridobili sredstva za prenos Bibliotekarskega

Digitalni domorodci, digitalni priseljenci in njihov jezik

2011-11-18T21:27:00.000+01:00

© DIS is Copenhagen Neizpodbitno dejstvo je, da večina starejših ne uporablja moderne digitalne tehnologije, brez katere si mladi ne predstavljajo več vsakodnevnega življenja, ali pa jo uporablja le s težavo in odporom ali samo v omejenem obsegu. Evropska komisija je leto 2011 razglasila za evropsko leto prostovoljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

E-knjiga in/ali digitalna knjiga?

2011-11-12T23:02:00.001+01:00

© Digital Book Index V pogovoru pa tudi v literaturi se pojavljata izraza elektronska knjiga ali okrajšano e-knjiga in digitalna knjiga. Gre za sopomenke ali morebiti različne pomene? To se sprašuje tudi Lorcan Dempsey, podpredsednik OCLC, na svojem blogu v sestavku Ebooks and/or digital books. Prvi trenutek sem pomislil, da gre za različno rabo v angleškem oziroma slovenskem jeziku, malo

E-ji se še kar nabirajo!

2011-11-05T21:15:00.000+01:00

© dreamtime V počitniški objavi E-karsižebodi sem preletel pojavljanje besed, pretežno samostalnikov, pred katerimi je pridevniški e-. Pregled sem temeljil na takrat šele nastajajočem Korpusu bibliotekarstva in 144 novejših strokovnih besedilih, kjer se med milijon zajetimi besedami pojavlja 63 različnih besed s predpono e-. V poletnem času se je korpus obogatil z nanovo dodanimi besedili,

Anketa med slovenskimi bibliotekarji

2011-10-31T00:33:00.002+01:00

© todaymade.com Med 250 udeleženci strokovnega posvetovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je potekalo od 20. – 22. oktobra 2011 v Mariboru, smo skušali z anketo pridobiti odgovore na vprašanje Katere vire uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji? Vprašalnik je izpolnilo in vrnilo samo 53 prisotnih (41 kolegic in 12 kolegov), zato lahko ocenimo

Twinning - zakaj ne (po)bratenje?

2011-10-24T21:13:00.000+02:00

Poklicna deformacija je huda stvar in težko se je znebiš, zato si navadno ne morem kaj, da ne bi med branjem ali poslušanjem kdaj pa kdaj zabeležil kakšne besede, ki vzbudi mojo pozornost. Najbolj se veselim tistih manj znanih, kdaj pa kdaj celo povsem novih, skratka takih, iz katerih "se bi dalo še kaj narediti". Tudi na strokovnem posvetovanju ZBDS pred dnevi v Mariboru je bilo nekaj takih,

Netspeak - Internetna angleščina

2011-10-08T21:09:00.000+02:00

© Latest Digitals Po nekaterih podatkih naj bi bila leta 1880 porazdelitev jezikov v mednarodnih strokovnih in znanstvenih publikacijah ocenjena takole: angleščina 35.8%, francoščina 27.2%, nemščina 23.6%, ruščina 1,5%, drugi jeziki tik nad 0%. Danes je več kot 80% strokovnih in znanstvenih del najprej objavljenih v angleškem jeziku, devet od desetih računalnikov, povezanih z internetom, je

Enkratnice

2011-09-30T18:48:00.001+02:00

© izklop.com Namen tokratnega prispevka je praktičen in ilustrativen prikaz uporabe ene od možnosti, ki jih daje besedilni korpus v slovaropisju, v našem primeru za urejanje in dopolnjevanje Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Enkratnica ali hapax legomenon (gr. (kar je bilo) rečeno samo enkrat; mn. hapax legomena) je beseda, ki se v določenem besedilu ali pri določenem avtorju pojavi

Evropski dan jezikov - 26. september

2011-09-24T21:51:00.000+02:00

V Evropski uniji je triindvajset uradnih in delovnih jezikov: angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. V državah članicah unije se poleg 23 uradnih jezikov govori

Korpus bibliotekarstva je dosegel popolno funkcionalnost

2011-09-18T21:10:00.000+02:00

© Altorientalistik Natančno dva meseca je trajalo, da se je Korpus bibliotekarstva iz svojih zametkov razvil v povsem delujoč sistem z vsemi funkcijami, kot je bil načrtovan. Namenjen je analizi slovenskih bibliotekarskih strokovnih in znanstvenih besedil in v njih uporabljnih terminov, predvsem pa kot učinkovito orodje za dopolnjevanje Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Korpus omogoča

Blokirane besede

2011-09-14T20:15:00.001+02:00

© 123rf Z blokiranimi besedami in seznami blokiranih besed se srečujemo predvsem pri indeksiranju besedilnih podatkovnih zbirk in poizvedovanju po njih. Slovenska izraza sta bila dolgo v senci angleških terminov stopword in stopword list ali kar stoplist, v zadnjem času pa se slovenski termini uporabljajo pogosto in brez občutka sramu . . . Oba sta že zajeta v Bibliotekarskem terminološkem

Simpozij, kongres, posvetovanje

2011-09-07T21:34:00.000+02:00

Hetera pleše udeležencem simpozija (zabave s pojedino). Vulci, okrog 490 pr.n.št. Vir: Viquipedia Današnji zapis je vzpodbudila razprava na Facebooku, ki se je razplamtela okrog poimenovanja "posvetovanje" v naslovu Strokovno posvetovanje ZBDS “Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje”. Tam se mnenja o poimenovanju srečanj razhajajo in prav je, da se o tem tudi kaj zapiše in razjasni,

Lajkam . . . ne lajkam!

2011-09-03T21:03:00.000+02:00

O tvitminologiji in tviterizmih smo pred časom že pisali in ugotovili, da je množica bolj ali manj duhovitih skovank, večinoma izpeljanih iz imena Twitter, nerazumljiva celo angleško govorečim tviterašem, slovenci smo v razumevanju seveda še korak za njimi, kaj šele, da bi skušali (iz)najti slovenske izraze. Nič bolj uspešni nismo z uporabo drugih, nekoliko splošnejših z družabnimi omrežji

I- kot "internetni"

2011-08-29T21:32:00.003+02:00

© instructables Zadnjič je tekla beseda o e-zloženkah in njihovi uporabi v slovenskih bibliotekarskih besedilih, ki jih analizira Korpus bibliotekarstva. V teh dveh počitniških tednih je korpus od tedaj krepko narasel in temu primerno so ga obogatile nove zloženke s predpono e- , sedaj je v korpusu evidentiranih že 76 takšnih besed, ki se skupaj pojavljajo kar 525-krat. Ko je bilo po

E-karsižebodi

2011-08-11T20:33:00.001+02:00

© logo e-book.com.au Pred leti se je začelo s priljubljenim "emajlom", potem pa je e-izacija pobesnela in postala globalna moda skoraj v vseh jezikih (ki so hoteli ostati "sodobni"). Danes je lahko e- že skoraj karkoli. V Novi besedi se pojavlja e- skoraj enajst tisočkrat, vse od e-aktiven, e-bedak, e-cigareta, e-kmetijstvo, e-kombi, e-nagrobnik, e-pismen in e-nepismen, e-slama, e-šola,

Korpus bibliotekarstva je dosegel milijon besed in je odslej javno dostopen

2011-08-04T17:41:00.001+02:00

Besedilni korpus bibliotekarstva je presegel magično mejo enega milijona besed, ki jih črpa iz 144 slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedil. Korpus vključuje samo objavljena besedila, ki so že dosegljiva v elektronski obliki. Poudarek je predvsem na zajemu besedil, objavljenih v zadnjem desetletju, glede na možnosti pa kdaj tudi nekatera starejša. Pričakujemo, da nam bo dal korpus, ki ga

Nekaj najpogostejših besed v Korpusu bibliotekarstva

2011-07-29T21:57:00.002+02:00

Besedilni korpusi se v terminologiji uporabljajo za inventarizacijo in preverjanje pojavitev besed in besednih zvez v strokovnih besedilih, torej za ugotavljanje, kateri izrazi in na kakšen način se pojavljajo v jeziku neke stroke. Zato so nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi sodobnih terminoloških slovarjev. V ta namen smo si že dalj časa prizadevali vzpostaviti tak korpus tudi

Sedaj med slovenskimi besedilnimi korpusi tudi bibliotekarstvo

2011-07-21T21:55:00.003+02:00

V jezikoslovju je korpus oziroma besedilni korpus velika in strukturirana zbirka besedil, navadno grajena, hranjena in obdelana računalniško. Korpuse se uporablja za statistične analize pisanega in/ali govorjenega jezika, za preverjanje pojavitev besed in besednih zvez ali pa za potrditev lingvističnih pravil v določenem jeziku. So tudi nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi splošnih

Knjižnica ali arhiv?

2011-06-07T17:33:00.003+02:00

Gostujoče pero – Elisabeth Simon Nemška bibliotekarka, avtorica in založnica Elisabeth Simon se je udeležila mednarodne konference ABDOS, ki je bila od 30. maja do 2. junija v Ljubljani na Ekonomski fakulteti, organizirala pa jo je Centralna ekonomska knjižnica. V času njenega obiska je nastal prispevek o ameriških predsedniških knjižnicah, ki ga objavljamo tokrat. Presidential Libraries - not

Latinščina in najsodobnejša tehnologija

2011-05-29T10:37:00.000+02:00

Namizje po latinsko Latinščina sodi med ti. mrtve jezike in se uporablja kot uradni jezik samo v državici Vatikan (829 prebivalcev, ki pa verjetno vsi jezika ne obvladajo), pa še tam to nikomur ni prvi, to je materni jezik. Poleg tega se uporablja po svetu še v liturgiji in zelo omejeno v nekaterih strokah (npr. medicina, pravo ipd.). Število govorcev in s tem rank med drugimi jeziki nista znana

Habent sua fata libelli

2011-05-20T23:45:00.003+02:00

Liber catenatusVir: Ferecături de cărţi medievale în descoperirile arheologice din Transilvania"Tudi knjige imajo svojo usodo" je zapisal antični slovničar Terencijan Maurus konec 2. stoletja pr. n. št. v svoji pesnitvi "O črkah, o zlogih, o metrih". Citat je uporabil tudi Umberto Eco v svojem slavnem romanu Ime rože, čeprav v precej predrugačenem pomenu, ki pa smo ga danes že posvojili in ob

Bibliometričen ali bibliometrijski?

2011-05-04T21:04:00.005+02:00

V sestavku Bibliometrija v oblaku sem pred časom opozoril na nedoslednost rabe nekaterih pogostejših izrazov, povezanih s terminom bibliometrija, kamor sodijo tudi iz njega izpeljani pridevniki in z njimi sestavljeni termini, kasneje pa v objavi Bibliometrija in bibliometrika utemeljil in pojasnil, zakaj se je Bibliotekarska terminološka komisija glede na rabo v strokovnih besedilih, splošnem

Knjižnični katalog(i)

2011-04-27T13:27:00.004+02:00

"Računalniško podprti" katalog . . .J. Kanič, 2002 Knjižnični katalog je nedvomno (še vedno) eno od najpomembnejših osnovnih informacijskih orodij knjižnice, sam termin pa pogosto uporabljan in zato pripada osnovnemu naboru strokovnega bibliotekarskega izrazja. V stroki ga najpogosteje uporabljamo brez pridevnika, torej katalog, saj razlikovanje od drugih katalogov navadno ni potrebno. V

Tvitam, tvitava, tvitamo . . .

2011-04-17T20:21:00.004+02:00

Vir: twittonaryV sestavku Tvitminologija smo načeli vprašanje nabora pogosteje uporabljanega angleškega izrazja, ki se je spletlo okrog družbenega omrežja Twitter, in povabili bralce h komentiranju in predvsem prispevanju predlogov za slovenska poimenovanja, ki z redkimi izjemami še ne obstajajo. Prav velikega drena okrog komentarjev ni bilo, čeprav je bilo do danes na tej objavi evidentiranih

Tvitminologija

2011-04-07T23:33:00.004+02:00

Vir: istockphoto Te dni mineva pet let, kar je Jack Dorsey ustvaril Twitter in ga potem julija 2006 tudi ponudil javnosti v uporabo. Danes je Twitter pojem komuniciranja s kratkimi sporočilci, uporablja ga za kakih sto Slovenij uporabnikov, ki napišejo vsak dan čez 150 milijonov teh do 140 znakov dolgih sporočilc. Nastala je prava kultura tviterašev z lastnim žargonom, ki se ji vsak dan pridruži

Bibliotekarski terminološki slovar na portalu Termania

2011-03-23T17:25:00.005+01:00

Izid slovenskega Bibliotekarskega terminološkega slovarja konec leta 2009 pomeni nov mejnik v razvoju in dokončni uveljavitvi bibliotekarske stroke in znanosti pri Slovencih. Z njim sta dobili bibliotekarska in informacijska znanost tudi temeljno delo za svojo uveljavitev, večjo domačo in mednarodno razpoznavnost ter strokovno in raziskovalno delovanje. Izšel je v obliki dvojne redne številke 53

Prvi rojstni dan

2011-03-19T18:04:00.006+01:00

Vir: Blogwerk Te dni mineva leto dni, kar je zagledal luč sveta blog Bibliotekarska terminologija in dopolnil redke vrste slovenskih blogov s področja bibliotekarstva. Tako se je rodil tudi prvi slovenski blog, posvečen terminologiji neke stroke. Prva objava je sledila kmalu po izidu Bibliotekarskega terminološkega slovarja in tako uresničila želje avtorja, da bi se med slovenskimi

Sto najpogostejših

2011-03-11T22:13:00.007+01:00

Ko vzamem v roke slovar, se mi samo po sebi utrne vprašanje, koliko bogastva je v njem, koliko besed, koliko od tega je še neznanih. Profesionalna deformacija. Ta teden sem vsak večer preživel s slovarjem v roki, tistim klasičnim tiskanim slovarjem, že malo posivelim tam sredi obreze, kjer palec išče med listi . . . so že vedeli Angleži, zakaj so rodili izraz "to thumb" za naše opisno "obrabiti

Bibliometrija in bibliometrika

2011-03-02T19:51:00.001+01:00

V sestavku Bibliometrija v oblaku sem pred kratkim opozoril na nedoslednost rabe nekaterih pogostejših tvorbeno podobnih izrazov, povezanih s terminom bibliometrija in njeno sopomenko, kamor sodijo tudi iz njih izpeljani pridevniki. Z vidika terminologije, ki skrbi za jasnost, nedvoumnost in natančnost sporočilnosti strokovnega jezika ter sporazumevanje v njem, so zato moteče terminološke

Mednarodni dan materinščine

2011-02-22T09:27:00.001+01:00

96 % jezikov od skoraj 7000 jezikov sveta govori zelo omejeno število govorcev, skupaj 4 % svetovnega prebivalstva. Ob popisu prebivalstva 2002 v Sloveniji je slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 87,9 % popisanih prebivalcev. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika in s tem poudarila

Bibliometrija v oblaku

2011-02-19T20:05:00.009+01:00

Že kratek sestavek, kot je tale iz Wikipedie, pa čeprav je označen kot škrbina, je za bibliotekarja terminološko zanimiv. Označili smo termine, ki so že ali pa še bodo našli pot v Bibliotekarski terminološki slovar:Bibliometrija je pomožna panoga bibliotekarstva, ki se ukvarja s kvantifikacijo bibliografskih podatkov. Bibliometrične metode so uporabne za izgradnjo tezavrov, ugotavljanje

O terminoloških slovarjih

2011-02-13T21:51:00.002+01:00

Gostujoče pero – Zvonka Leder - Mancini Slovaropisje ali leksikografija je področje jezikoslovja, ki se ukvarja z besedjem posameznega jezika, tj. s pripravljanjem, sestavljanjem in pisanjem slovarjev, ki so kakršna koli zbirka besed, urejena po kakšnem načelu. Slovarji podajajo pomen besed s prevodom v drug jezik ali z opisom pomenov v istem jeziku. Navidez zelo preprosto početje, ki se

Gostujoče pero - Zvonka Leder – Mancini

2011-02-13T12:23:00.006+01:00

Zvonka Leder je diplomirana slavistka, ki je posvetila svoje življenje slovarjem, predvsem terminološkim, in vzgoji ter usmerjanju tistih, ki jih sestavljajo. Tri desetletja je bila zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovža ZRC SAZU, kjer je bila nekaj let tudi pomočnica upravnika inštituta, sicer pa pomočnica predsednika Terminološke komisije in vodja Sekcije za terminološke

Knjižnica v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih

2011-02-08T18:40:00.001+01:00

V prispevku Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih je bil predstavljen postopek ekscerpiranja slovenskih bibliotekarskih besedil, na katerem je temeljila izdelava besedilne podatkovne zbirke, izhodiščnega abecedarija in kasneje Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Izpisovanje je zajelo 291 v celoti izpisanih strokovnih besedil okrog 140 avtorjev, ki so bila objavljena v

Poimenovanja sodobnih uporabnikov knjižnice 2.0

2011-01-27T19:24:00.001+01:00

Vir: Pope High School, Media resources passwords Že za časa tradicionalne knjižnice smo (tradicionalne) uporabnike poimenovali in razvrščali po skupnih značilnih lastnostih, v Bibliotekarskem terminološkem slovarju je kak ducat različnih uporabnikov (od dejanskega do potencialnega, domačega in zunanjega, končnega in neposrednega, naprednega, sočasnega uporabnika in še kaj). Z razvojem

"Zopet in že spet" o odprtem dostopu

2011-01-19T20:36:00.012+01:00

"Zopet in že spet" je sintagma, ki mi je neizbrisno ostala v spominu s sej delovne skupine, ki se je že pred več kot dvajsetimi leti poizkušala v pripravi terminološkega slovarja informatike, ki pa nikoli ni zagledal luči sveta. Ta skoraj oksimoron je izrekel kolega informatik, kasneje minister, s privzdignjenimi obrvmi in prav tako povzdignjenim glasom, kadar je prišlo isto vprašanje že

10 let terminološkega slovarja informatike

2011-01-14T17:27:00.001+01:00

Gostujoče pero – mag. Katarina Puc Islovar je razlagalni in informativni terminološki slovar informatike, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica. Slovar zajema temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so baze podatkov, uporabniški

Gostujoče pero – mag. Katarina Puc

2011-01-14T17:24:00.003+01:00

Katarina Puc je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega in angleškega jezika, kasneje pa magistrirala iz poslovne politike in organizacije na Ekonomski fakulteti. Njene pomembnejše delovne izkušnje so tudi izobraževanje, uredništvo in tehnično uredništvo knjig, revij, zbornikov, prevajanje književnih del in strokovnih besedil iz angleščine, francoščine in nemščine v

Še o etimologiji besede knjiga

2011-01-09T12:23:00.028+01:00

V komentarju k objavi Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih je kolega Nekrep potožil nad skromno in ne prav poglobljeno etimološko razlago besede knjiga v Slovenskem etimološkem slovarju. Domnevam, da je imel v rokah Snojev slovar2, ki je pač glede na nastanek in najbrž tudi namembnost (ciljno publiko) nekoliko skromnejši od Bezlajevega1. V primerjavo slovarjev in zdrahe, ki

Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih

2011-01-06T20:41:00.001+01:00

Spomenik leta 1942 uničenim in sežganim poljskim in židovskim knjigam, Kalisz Vir: Kalisz Turystyka Ko je pred leti začel nastajati slovenski bibliotekarski terminološki slovar, je bilo to pionirsko delo na povsem neraziskanem in neobdelanem področju, kjer ni bilo na razpolago nobenih osnov za delo in nobenih slovarjev, na katere bi se lahko slovaropisna skupina oprla. Ravnala se je po sodobnih

Kako je bukvarnica knjižnica postala

2010-12-30T21:37:00.001+01:00

Vir: Kmetijske in rokodelske novice, 1849, številka 36, str. 158 V času, ko so se naši predniki še ne dolgo tega prekljali okrog primernosti in neprimernosti besed knjiga in bukve (gl. Kako so bukve knjiga postale), je bilo seveda treba najti tudi izraz za prostor, kjer se te knjige/bukve hrani, izposoja in bere. Težo in posledice slovenske neodločnosti na tem primeru čutimo še danes, odločili

Želimo vam prijetne praznike in srečno v prihajajočem letu 2011!

2010-12-24T18:26:00.001+01:00

Kako so bukve knjiga postale

2010-12-20T22:20:00.010+01:00

Hieronymus Megiser: Dictionarium quatuor linguarum . . . Graz, Anno M D XCII. [1592] Stara slovenska beseda za knjigo je bila bukve, poznali pa so jo tudi drugi slovanski jeziki, predvsem zahodni. Etimološko je vezana na poimenovanje drevesa, katerega les je nekoč služil za pisno podlago in kasneje izdelavo togih platnic, izvira pa iz germanske osnove boko, od tod tudi Buch, book, bók, bok,

Appreciation of terminology and misunderstanding - Internationality of Terminology

2010-12-12T16:44:00.000+01:00

Gostujoče pero – Elisabeth Simon With English emerging as the lingua franca of international and interdisciplinary communication, terminology being the corner stone of professional and scholarly interaction has not lost its importance, on the contrary. With the future internationality the discussion about terminology, and in particular library expressions in our case, can become more intense and

Tokrat še Hunglish in Itanglese

2010-12-06T20:32:00.014+01:00

Pred dvema tednoma smo gostovali na ameriškem blogu BIK Terminology s prispevkom Denglisch, Franglais, Spanglish, Swenglist and the like in predstavili fenomen nenadzorovanega mešanja besed in jezikovnih elementov angleščine v druge jezike, tudi v strokovno terminologijo. Če niste sledili komentarjem, vas opozarjamo na dva zanimiva in dokaj obsežna, ki temeljito dopolnjujeta naš prispevek: Jeno

Issues on library terminology from the perspective of a German librarian

2010-11-27T17:04:00.008+01:00

Gostujoče pero – Elisabeth Simon Libraries, information professionals and their professional terminology is a topic without limits in time and space. Therefore it is no surprise that today the discussion about terminology has been revived. With the application of information technology in the library work and the information services, including the invasion of electronic media and library

Gostujoče pero - Elisabeth Simon

2010-11-27T17:02:00.001+01:00

Pred časom je na straneh Bibliotekarske terminologije gostovala s sestavkom ameriška prevajalka in terminologinja, tokrat imamo v gosteh nemško bibliotekarko. Elisabeth Simon slovenskim knjižničarjem ni neznana, z njo smo se že večkrat srečali. Bila je že predavateljica na naših mednarodnih seminarjih in referantka na posvetovanjih ZBDS, njena privatna založba je lani omogočila izid humorne

Slogleščina, Denglisch, Franglais, Spanglish, Swenglist in še drugi

2010-11-19T23:27:00.000+01:00

Skozi vso človeško zgodovino so jeziki intenzivno sprejemali besede in fraze iz drugih jezikov in se z njimi mešali. Danes prihajajo nove besede najpogosteje iz angleščine, natančneje iz ameriške angleščine, in pogosto jih nekritično vključujemo v svoj jezik tudi tam, kjer za to ni potrebe. Nastaja mešanica dveh jezikov, kjer se v istem stavku prepletajo morfološke, sintaktične in fonetične

Eprint, preprint, postprint, reprint

2010-11-14T22:13:00.007+01:00

V razpravah o odprtem dostopu se pogosto pojavljajo izrazi preprint, postprint in eprint, za katere celo projekt Sherpa (Definitions and terms) ugotavlja, da jih uporabljamo v različnih kontekstih z zelo različnimi pomeni. V prispevku jih bomo skušali dovolj razlikovalno razložiti in umestiti v slovensko terminologijo. Ker sodi pomensko v isto skupino, smo dodali še termin reprint. eprint je

Koliko je en kilobajt, megabajt, gigabajt?

2010-11-10T15:08:00.003+01:00

Zadnjič smo spregovorili o merskih enotah, danes gremo korak dalje. Ko govorimo o podatkih, navadno uporabljamo enote kilobajt, megabajt in gigabajt, navadni smrtniki (še) ne gremo naprej. Pa si lahko predstavljamo, koliko je en megabajt v primerjavi s člankom, sliko, knjigo? Pri besedilu si lahko pomagamo z enostavno matematiko, tisto iz osnovne šole. Če je ena črka en bajt, na tipkani strani z

Merske enote za bibliotekarje

2010-11-06T01:07:00.006+01:00

Ljudje že od nekdaj radi stvari štejemo in merimo, pač po načelu več je bolje . . . Šteli smo že v pradavnini, vendar je takrat zadoščalo že štetje po principu "ena, dva, mnogo", saj več in večja natančnost nista bila potrebna. Nekatera ljudstva in njihovi jeziki so tako štetje ohranili do danes. Merjenje pa takrat ni bilo potrebno, saj je bilo časa, prostora, ozemlja več kot dovolj na

Elektronski slovar in "slovar v elektronski obliki"

2010-10-23T22:08:00.005+02:00

Amebisova "knjižna polica" spletnih slovarjev. Enako knjižno polico si lahko uporabnik sestavi sam na namizju osebnega računalnika, v polici so prikazani samo tisti slovarji, ki jih je kupil na CD-ROM-ih, to velja tudi za naročene spletne slovarje. Nekoliko zagoneten naslov sestavka je marsikomu najbrž nejasen, zato najprej trditev, ki jo bom skušal v nadaljevanju razložiti in zagovarjati –

Z žepno knjižico ali igračko na počitnice? (Slovarji – tiskani in elektronski - 3)

2010-10-17T22:10:00.004+02:00

V prvem delu sestavka o elektronskih in tiskanih slovarjih je teklo razmišljanje predvsem o nekaterih osnovnih primerjavah in pogojih za uporabo ene ali druge oblike slovarjev, v nadaljevanju več o lastnostih in značilnostih elektronskih slovarjev ter pasteh, ki prežijo na uporabnika. Tokrat bom spregovoril predvsem o ročnih elektronskih slovarjih in spletnih prevajalnikih ter zaključil s

Mačka ima sedem življenj, kaj pa slovar (Slovarji – tiskani in elektronski - 2)

2010-10-09T18:45:00.000+02:00

Your Browser Does Not Support Frames Evropski dan jezikov – 26. september 2010 Spoštovanje drugih jezikov, kultur in identitet je predpogoj za ustvarjanje evropskega prostora medsebojnega spoštovanja in sodelovanja v Evropi, je rekel minister Miloshoski, predsednik odbora ministrov Sveta Evrope. Ob Evropskem dnevu jezikov, ki ga praznujejo v vseh 47 državah članicah, je poudaril da: "se

Predlog za ustanovitev strokovne komisije za terminologijo pri ZBDS

2010-10-07T17:29:00.004+02:00

Urejena in stalna terminološka dejavnost je eden od temeljev za oblikovanje, razvoj in tudi uveljavljanje stroke, ustrezne rezultate pa je v preteklosti z rednim, načrtnim in prostovoljnim delom uspešno dosegala Bibliotekarska terminološka komisija, ki je v zadnjem času delovala kot neformalna skupina strokovnjakov. Zato je bila Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije poslana vloga za formalno

Slovarji – tiskani in elektronski (1)

2010-10-03T23:04:00.006+02:00

Ob Nininih vprašanjih v objavi Kakšna je prihodnost tiskanih izdaj slovarjev? in "alarmantnem" članku MMC RTV SLO o "izumiranju tiskanih slovarjev", ki s podatki iz založniškega sveta na primeru obsežnega Oxfordskega slovarja, enega najprominentnejših svetovnih slovarjev, vzbuja dvome o usodi in prihodnosti tiskane knjige in njene elektronske naslednice, v tem primeru slovarja, sem skušal

odprti dostop in nivoji dostopnosti

2010-09-28T09:54:00.001+02:00

Vesel sem, da se je v razpravo o odprtem dostopu vključil tudi kolega Miro Pušnik in v svojem komentarju zelo ilustrativno povzel piramido odnosov in stopnjevanja uporabnikovih možnosti med različnimi nivoji dostopnosti, za kar se mu resnično zahvaljujem. Žal mi je, da se posvetovanja ne bo mogel udeležiti! Njegovo razmišljanje sem povzel v tabeli:

O slovarjih

2010-09-25T18:47:00.000+02:00

Slovár je knjiga, v kateri so abecedno urejene in pojasnjene besede nekega jezika. Slovarji lahko vsebujejo podatke o pisavi, izgovoru, pomenu in izvoru posamezih besed. (Wikipedija) Slovar je priročnik, ki ga uporabljamo zelo različno, nekateri skoraj vsakodnevno, drugi spet le tu in tam, pač takrat, ko nastopi jezikovna zadrega. Odvisno seveda predvsem od vrste dela in znanja jezika (

Slovarji (in jaz)

2010-09-20T10:30:00.009+02:00

Nini se je pred kratkim na Biblioblogu spraševala o tem, Kakšna je prihodnost tiskanih izdaj slovarjev?, in prispevek ilustrirala s člankom o "izumiranju tiskanih slovarjev", ki s podatki iz založniškega sveta priliva olje na ogenj pogostih razprav o usodi in prihodnosti tiskane knjige in njene elektronske naslednice, vendar ne prav prepričljivih argumentov napovednikov vesoljnega potopa tiskanih

Odprti, prosti, svobodni, brezplačni dostop

2010-09-06T21:19:00.013+02:00

Kolega Nekrep se v svojem blogu upravičeno veseli letošnjih obetov za nekoliko pogumnejše soočenje z globalno sicer zelo živahnim gibanjem odprtega dostopa tudi v Sloveniji. Res se fenomen (in problem) končno občasno pojavlja nekoliko pogumneje tudi v našem časopisju, predvsem pa je razveseljivo, da se z izzivom organizirano soočajo tudi slovenski knjižničarji in za jesen napovedujejo skupno

Komentarji ob gostujočem peresu Barbare I. Karsch

2010-09-03T21:09:00.000+02:00

Na družbenem omrežju LinkedIn je stekla o objavi Do terminologists still need a library? naše gostujoče terminologinje Barbare Inge Karsch naslednja razprava. Yes, terminologists need libraries, I need written materials, books mainly, that are not available as e-books for the very simple reason that the system of electronic books is not very well established: copyright, access rights, order

Do terminologists still need a library?

2010-08-28T14:51:00.015+02:00

Gostujoče pero - Barbara Inge KarschWith a computer in every household, free access to online research and lightning-fast search possibilities, do terminologists still need librarians? Is the concept of a public place where books and magazines are stored obsolete? I am pleased to accept Ivan’s invitation to post on the "Bibliotekarska terminologija" and share my thoughts on what libraries and

Gostujoče pero – Barbara Inge Karsch

2010-08-28T14:49:00.008+02:00

V blogerskih krogih so znani gostujoči pisci, ki poleg pisanja svojega lastnega bloga občasno gostujejo s svojimi objavami še kod drugod, tako širijo krog svojih bralcev in istočasno obogatijo in razgibljejo vsebino blogov svojih kolegov. Gostujoče bloganje (ang. guest blogging) je tudi tema številnih objav o blogih in bloganju. Občasno bomo take gostujoče pisce gostili tudi na Bibliotekarski

Knjižnica v 100 jezikih

2010-08-13T00:33:00.008+02:00

Po oceni strokovnjakov (Austin, Peter. K.: 1000 Languages : The Worldwide History of Living and Lost Tongues. London, 2008) je danes na svetu še okrog 6900 jezikov, od tega v Evropi okrog 239. Glede na demografska, ekonomska in družbenopolitična dogajanja predvidevajo, da bo do konca tega stoletja do 90 odstotkov teh jezikov izginilo. Porazdelitev jezikov na zemeljski obli je zelo neenakomerna

Še enkrat o uporabnikih in bibliotekarski latovščini

2010-08-11T21:40:00.008+02:00

Ob brskanju po katalogih in spletnih straneh slovenskih knjižnic, pa navodilih za iskanje in/ali pisanje (npr. seminarskih ali zaključnih nalog), sem se ponovno vprašal, koliko in kako povprečen uporabnik vse to razume. Jaz nekaterih stvari nisem razumel . . . Omejil se bom samo na nekaj ključnih in za komuniciranje z uporabniki temeljnih izrazov, ki se pojavljajo na uporabnikom namenjenih

Knjiga in knjižnica v 26 jezikih

2010-08-05T21:47:00.004+02:00

Knjige so eden glavnih načinov razširjanja znanja in idej med ljudmi. (*1) Nehvaležno je brskati po preteklosti in iskati slavne prednike, prej ko slej je bil kdo od njih tolovaj ali vsaj nebodigatreba, ki bi se ga človek prej sramoval kot se z njim hvalil. Tudi z jezikom in besedami je tako, v Babilonskem stolpu so se jeziki pošteno in prav prešuštniško premešali in skrivne sorodstvene vezi se

Tag in tagiranje ali teg in tegiranje . . . ali morebiti kako drugače?

2010-07-28T23:13:00.022+02:00

K pisanju me je vzpodbudila nedavna objava na spletniku slovenske digitalne knjižnice in potem še na Facebooku, ki najavlja za manj spretne uporabnike pomoč v obliki kratkih informativnih videoposnetkov. ". . . Prisrčne čebelice vam bodo tagiranje predstavile na zelo preprost in simpatičen način. . . " Zbodel me je izraz tagiranje, kot me vedno znova zbode napis Označevalci (tagi) pod vsakim

Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo . . . ? (2)

2010-06-20T12:08:00.009+02:00

Na prvo objavo "Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi?" sprašuje @Anonimni, kako je s takimi anketami in analizami pri nas. Zaradi obsežnosti odgovora in tehničnih omejitev, ki jih postavljajo komentarji, odgovarjam v nadaljevanju z novo objavo. Obsežnejše domače raziskave o tem vprašanju nisem zasledil, se pa večkrat pojavlja kot

Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi? (1)

2010-06-17T22:55:00.015+02:00

Nekdo je nekoč ugotovil, da so knjižnice edini servis, pri katerem mora uporabnik osvojiti nek drugi jezik (Dewey, UDK . . .), da lahko ta servis uporablja. Malce nerodno, kajne. Bibliotekarska terminologija in še bolj njena pogovorna varianta, to je bibliotekarski žargon, ki ju strokovnjaki uporabljamo za opisovanje knjižničnega gradiva, storitev in svoje dejavnosti, že dolgo veljata za oviro v

Zakaj potrebujemo izdelano terminologijo?

2010-05-31T23:20:00.003+02:00

Med strokovnjaki se pogosto postavi vprašanje, včasih čisto odkrito in skoraj agresivno, drugič spet sramežljivo in skoraj naskrivaj: Zakaj sploh potrebujemo terminologijo, poleg splošnih slovarjev še terminološke, ali ne bi prevzeli kar angleškega izraza pa bi vsi razumeli . . . ? Jezik je kompleksna in zanimiva tvorba, nastala iz nezadržne potrebe po komuniciranju, včasih enostavnem in

Mednarodni projekt Multilingual Dictionary of Library and Information Science Terminology

2010-05-03T23:39:00.012+02:00

Med kolegi večkrat pade vprašanje, kako je »z onim drugim slovarjem«, pri čemer mislijo večjezični prevajalni slovar bibliotekarske terminologije, ki vključuje presenetljivo veliko število evropskih jezikov. Tudi na tem spletniku je Anonimni že povpraševal po njem. Zato smo se odločili povedati o slovarju, njegovem nastajanju in doseženih rezultatih kaj več, čeprav je bilo vse to pred časom že

Bounce, bounce rate - iščemo lepo poimenovanje

2010-04-07T18:38:00.002+02:00

Merjenje in analiza obiska spletnih virov, naj bodo to posamezne spletne strani in dokumenti, razvejana spletišča, spletni dnevniki, podatkovne zbirke in podobno, postajata vsakodnevna stalnica. Tudi CeZaR v svojem letnem statističnem vprašalniku povprašuje knjižnice po obisku njihovih spletišč. Problematika opredeljevanja in štetja posameznih postavk (npr. obiskovalec, enkratni obiskovalec,

Odprti dostop - nekaj predlogov

2010-03-30T22:21:00.010+02:00

Odprti dostop je že nekaj let prioritetni predmet strokovnih razprav in pobud, vse pogosteje tudi formaliziranih, uradno zapisanih in na mednarodnem nivoju. Zbrali smo nekaj izrazov s tega področja in jih poskušali razložiti ter medsebojno pomensko povezati. Zaradi boljšega razumevanja in lažje nadaljnje razprave pri nekaterih terminih navajamo tudi angleške ustreznike. Poudariti velja, da gre

Kaj slovar vsebuje in česa ne – in zakaj tako?

2010-03-25T22:27:00.012+01:00

Priprava projekta za sestavo terminološkega slovarja se je začela na povsem neraziskanem in neobdelanem področju, kjer ni bilo na razpolago nobenih osnov za delo in slovarjev, na katere bi se lahko skupina oprla. Delo slovaropisne skupine se je ravnalo po sodobnih načelih leksikografije, zato je temeljilo na izpisovanju bibliotekarskih izrazov iz obsežnega korpusa slovenskih strokovnih besedil in

Terminološkemu blogu na pot

2010-03-22T22:49:00.010+01:00

Bibliotekarji se ob vsakdanjem delu žal vse premalo posvečamo vprašanjem svoje strokovne terminologije, tega sijajnega orodja, ki nam omogoča tako natančno in nedvoumno komuniciranje v stroki. Bibliotekarska terminologija je tako ostajala neurejena, ob robu hitrega in burnega dogajanja . . . kljub temu, da so bili v naših vrstah vrhunski jezikoslovci, naštejmo samo dva, Matijo Čopa in dr. Mirka