torek, 31. maj 2016

Personalizirana knjiga


© Siol.net
Daleč so že časi, ko so predstavljali vrhunec obdarovancu na kožo pisanih daril jekleni vžigalniki, stekleni pepelniki, zlata nalivna peresa in vseh vrst ure z graviranim imenom obdarovanca, včasih tudi darovalca ali dogodka z datumom (npr. poroka, rojstni dan, obletnica, odhod v pokoj ipd.). Če je bila darilo knjiga, je bilo na veznem listu posvetilo, kar se je le dalo lepo in z nalivnim peresom napisano, navadno bolj iz srca kot tista gravura na zlatem peresniku. Z računalniško postavitvijo knjige in sodobnimi tiskarskimi tehnikami je postala priprava in dokončna izdelava knjige mnogo enostavnejša in hitrejša, predvsem pa cenejša, zato ni bilo težko v knjigi po naročilu dotisniti imena obdarovanca, posvetila ali celo obdarovančeve slike. Rodila se je personalizirana knjiga. V začetku zelo enostavno dopolnjena, danes že skoraj čisto zares "napisana" za obdarovanca, ki se v njej prepozna kot glavni junak.

Personalizirana knjiga je tiskana ali elektronska knjiga, ki je (pre)oblikovana in izdelana po naročilu za določeno osebo in vsebuje tej osebi in njenim značilnostim prilagojeno besedilo, ilustracije ali slike, imena sorodnikov, prijateljev in hišnih ljubljenčkov v zgodbi ipd. Personalizirane knjige so na tržišču dostopne že nekaj desetletij in priljubljene predvsem kot darilo za otroke. Vedno sem se spraševal, kdo ob takem darilu bolj uživa, obdarovani otrok ali starši, ki imajo občutek, da so podarili otroku nekaj prav posebnega. Razvoj tehnologij tiskanja na zahtevo in spletnega naročanja je omogočil izdelavo in dostavo personalizirane knjige v nekaj dneh, elektronske knjige pa takorekoč v trenutku. Naročnik v spletni aplikaciji izbere knjigo, izpolni obrazec s podatki o osebi, plača s kredtno kartico in že lahko datoteko prenese na svoj računalnik ali po elektronski pošti pošlje obdarovancu.

Značilnih je nekaj vrst prilagoditve / personalizacije: prilagajanje besedila, prilagajanje ilustracij in prilagajanje ali dodajanje slik.
Prilagajanje besedila je najstarejša in pri mnogih založnikih še danes edina možnost, ki jo ponujajo naročniku. To je najenostavnejši poseg v knjigo, pri otroških knjigah je to pogosto le sprememba imena glavnega junaka. V angleščini je to dokaj enostavno, pri spolno zaznamovanih jezikih pa nekoliko manj. Spolno občutljiv jezik oz. spolno zaznamovan jezik je jezik, ki ima posebna obrazila, s katerimi lahko izražamo, ali gre za osebo moškega ali ženskega spola. Slovenščina je tipičen spolno zaznamovan jezik, saj se spol vedno odraža v obliki samostalnika, pridevnika, glagola in zaimka sočasno. S spremembo osebe (npr. deklica/deček v otroški knjigi) je zato treba narediti večje posege v celotno besedilo. Tudi če bi naročili knjigo v angleščini, bi se lahko zataknilo pri slovenskih imenih, ki vsebujejo posebne slovenske znake. Sapramiška in Čurimuri se pri nekaterih založnikih ne bi obnesla.


© SSKJ2
Prilagajanje ilustracij omogoča naročniku poleg spreminjanja besedila tudi posege v ilustracije in podobo junaka ter izbiro barv. Nekatere založbe nudijo spletni vmesnik, s katerim naročnik približa podobo ilustriranega junaka obdarovancu ali celo ustvari obdarovančevega avatarja. Poleg imena lahko izbira še barvo las, oči in kože, dolžino las in obliko frizure, vrsto in barvo oblačil ipd. Ime in slika avatarja se nato vgradita v zgodbo, ki jo naročniki pogosto izberejo med tistimi, ki jih obdarovanec že pozna oz. tisto, ki mu je pri srcu (velik uspeh ima v tujini npr. personalizirana Pujsa Pepa). Knjiga je nato natisnjena po naročilu, saj je vsak izvod enkraten oz. se razlikuje od drugih. Od tod težave in zadrege založnikov ob stiku z bibliotekarji. Taka knjiga praviloma ne dobi CIP zapisa niti ISBN oznake, pa tudi v knjižnični katalog ne pride.

Ena od prvih založb, ki je začela masovno in tudi uspešno izdelavo tovrstnih knjig že leta 1981, je Create-a-book. Patentirali so stroj za vezavo knjig, kjer so enostavno in hitro zvezali že prej natisnjene ilustracije in na novo dodane strani s prilagojenim besedilom. Ilustracije je v večji nakladi natisnil osnovni založnik oz. tiskar, liste s prilagojenim besediloma pa v enem ali nekaj izvodih distributer, ki je poskrbel tudi za vezavo in prodajo.

Prilagajanje in dodajanje fotografij predstavlja največji poseg v knjige, saj naročnik pošlje fotografije "junaka" zgodbe, založnik pa jih ustrezno grafično obdela in po potrebi spremeni ter vstavi v knjigo, ki je nato natisnjena v enem izvodu ali v nekaj naročenih izvodih za istega naročnika. Predhodnik teh knjig so bile otroške knjige, kjer je bil ob posvetilu dodan samo portret obdarovanca, ali pa fotoknjige v obliki fotoalbuma s kratkim (šaljivim) opisom oz. pojasnilom dogodka na posamezni sliki. (Delno povzeto po Wikipedia)

Za tiste malo bolj radovedne še dva praktična primera, kjer lahko sami poizkusite personalizirati otroško knjigo: Založba KDnovelties ponuja zelo enostaven vmesnik in posega samo v besedilo, Hallmark pa omogoča tudi enostavnejše prilagoditve ilustracij oz. spreminjanje podobe glavnega junaka. Vendar personalizacija že dolgo ni namenjena samo prilagoditvam otroških knjig, nekatere založbe so zastavile mnogo resneje in ponujajo pester izbor "resničnih" knjig, od taprave klasike (npr. Prevzetnost in pristranost, Fantom v operi, Robin Hood, Emma, Dracula, Romeo in Julija ipd.) do krimičev (Sherlock Holmes in nekateri nam manj znani) in seveda tudi ljubičev ("na kožo lahko napišete" (sebi, njej oz. njemu) celo Fifty Shades of You), to možnost ponuja založba Book by You.

Pri nas sem doslej zasledil le personalizirane knjige za otroke, najboljši primer so morebiti Mali junaki ter priznana avtorja Feri Lainšček in Desa Muck. Novinarji ne bi bili novinarji, če ne bi nekoliko pretiravali in delali vtisa, da so na novo odkrili vsaj smodnik, če ne že kar cele civilizacije, tako je pred nekaj dnevi naslov v medijih bombastično poročal, da je Slovenijo je obnorel knjižni unikat svetovnih razsežnosti.


Neprijetno sem presenečen, da še vedno živimo v času igrač za deklice in igrač za dečke, knjig za deklice in knjig za dečke.
Zato pa me ne preseneča, da govorijo o knjigicah… Me pa spravlja ob živce.
Mali junaki – Pogosta vprašanja

Kako pa je s poimenovanjem? Personalizirana knjiga gotovo ni lepo, res pa je, da česa lepšega in boljšega še nisem zasledil. Kot opis je sicer sprejemljivo, da je "knjiga prilagojena zahtevam naročnika", nikakor pa to ni prilagojena knjiga. Prilagojena knjiga bi lahko bila za potrebe posebnih vrst bralcev, npr. za dislektike, slabovidne ipd. Torej ostaja personalizirana knjiga, če ne najdemo boljšega. Tako so se odločili tudi drugod:

ang. personalized book
fra. livre personnalisé
nem. personalisiertes Buch
hrv. personalizirana knjiga
srb. personalizovana knjiga
ita. libro personalizzato
špa. libro personalizado
rus. персонализированная книга

Če ste že naleteli na lepši in ustreznejši izraz ali imate sami boljši predlog, vas vabim, da se oglasite.


Primer obrazca za enostavno personalizacijo znane otroške knjige,
ki omogoča določanje nekaterih parametrov (imen oseb) v zgodbi.
© KDnovelties

Primer obrazca za personalizacijo otroške knjige,
ki omogoča prilagoditve ilustracij glavnega junaka.
© Hallmark

sreda, 25. maj 2016

Transkripcija in transliteracija


Primer vzporedne transkripcije in transliteracije
© Wikimedia
V okolju udobnega komuniciranja v maternem jeziku pa skoraj vsakodnevno tudi v tujih jezikih, kolikor jih pač obvladamo, angleškega skoraj zagotovo, se navadno ne zavedamo, da ni tako daleč do okolij, kjer bomo v trenutku in neusmiljeno povsem odrezani od informacij in popolnoma onemogočeni v kakršnem koli komuniciranju. Ne samo zaradi drugačnega in neznanega jezika, mnogo bolj in mnogo bolj boleče zaradi nezmožnosti branja! Zaradi druge, neznane pisave. Pisava pa je v tujih okoljih za osnovno orientacijo in preživetje še vedno ključnega pomena. Takrat postane neuporaben celo zemljevid mesta in nemogoče je prebrati, v kateri ulici si se izgubil, na kateri vlak ali avtobus moraš iti. Ne samo pisava, celo hišne številke so lahko drugačne, povsem neprepoznavne!

Nekoliko manj stresno, zato pa pogosteje, se v taki situaciji znajde bibliotekar s knjigo v roki, tako, natisnjeno v tuji pisavi, ki jo je treba prepoznati in za potrebe našega kataloga podatke znak za znakom zapisati v naši, to je latinični pisavi. Postopek imenujemo prečrkovanje. To je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede, besedila iz ene pisave v drugo. Za narode, ki pišemo v latinici, je najbolj aktualno latinično prečrkovanje, to je spreminjanje neke tuje pisave v latinico. Izraz prečrkovanje navadno enačimo s tujkama transkripcija in transliteracija, ki pa nista povsem istopomenska, saj ločimo med njima pomemben pomenski odtenek:

  • transliteracija je prečrkovanje, kjer eni črki (ali skupini črk) iz prve pisave ustreza vedno ista črka (ali skupina črk) iz druge pisave. Zgled za táko prečrkovanje najdemo v srbščini: vsaki črki srbske cirilice ustreza točno določena črka srbske latinice - gajice.
  • transkripcija je prečrkovanje bolj na splošno, tudi če pri tem določeno črko v različnih situacijah nadomestimo z različnimi črkami druge pisave. Transkripcija je manj natančna kot translitercija, vendar navadno bolj ustreza navadam bralcev v ciljnem jeziku.


© Wikipedija

Ja, nerazumljive so lahko tudi arabske številke.
To je hišna številka 458 v središču Teherana
Foto J. Kanič, november 2005
Številni narodi, ki v svojih jezikih ne uporabljajo latinice, so izdelali natančna navodila za transliteracijo pisave svojega jezika v latinico, vendar drugi narodi tega pogosto ne upoštevajo (lep primer je več oblik zapisa imen nekaterih geografskih imen v slovenskih medijih, npr. Peking in Beijing). Primer takega sistema je pinjin za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici. Pinjin je najbolj znan in najbolj razširjen sistem za pisanje kitajskega jezika z latinico, ob ideogramski kitajski pisavi velja za uradno obliko pisanja kitajskega jezika. V pinjinu zapisana imena pomenijo uradno obliko zapisa za imena oseb in krajev.

Transkripcija v novem zapisu pogosto kaže tudi izgovorjavo v izvirniku, tipičen primer za bibliotekarje je npr. transkribirana oblika tujih imen v starejših katalogih srbskih knjižnic (npr. Viktor Igo = Victor Hugo, Vilijam Šekspir = William Shakespeare ipd.). Poseben primer je tudi prikazu izgovorjave namenjena mednarodna fonetična transkripcija IPA, to je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Njen glavni namen je dovolj razumljiv zapis glasov, ki je splošno veljaven za vse jezike in se danes uporablja predvsem v modernih slovarjih in jezikovnih priročnikih, obsega pa 107 osnovnih in 55 pomožnih znakov.


Primer transkripcije angleškega stavka z mednarodno fonetično transkripcijo IPA.

Prečrkovanje v slovenščino določajo Pravila Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki vsebujejo tudi navodila za prečrkovanje iz različnih jezikov. Osnovno pravilo za pisanje tujih imen v slovenskih besedilih je, da pri latiničnih pisavah čim bolj ohranjamo prvotno obliko, pri tem pa moramo upoštevati omejen nabor znakov slovenske abecede. Pri nelatiničnih črkovnih pisavah (npr. cirilica, grška, arabska pisava) so delno uporabne prečrkovalne tabele, pogosto pa se tudi tu zatečemo k slovenskemu približku izgovora. Pogosta odstopanja v prečrkovanju so zaradi omejitev obsega slovenske abecede in domačenja imen in pojmov (npr. judo in džudo). Prečrkovanje je potrebno predvsem zaradi lažjega dojemanja bralcev, vendar so slovenska pravila in navade pisanja do bralcev zahtevna, saj pri pisanju imen iz jezikov, ki uporabljajo latinico, zahtevajo za pravilno izgovorjavo tudi poznavanje pravil izgovorjave v teh jezikih. (Povzeto po Wikipedia).

Bibliotekarski terminološki slovar obravnava oba termina, transkripcijo in transliteracijo, slovensko sopomenko pa ima samo eno, tj. prečrkovanje. V nadaljevanju uporablja termin transliteracija kot primer tudi v dveh (sinonimnih) razlagah.

transkrípcija -e ž izgovorjavi določenega jezika prilagojen prepis iz drugega jezika, npr. Dostojevski
transliterácija -e ž zamenjava kakšne pisave z drugo pisavo, npr. cirilice z latinico, na podlagi mednarodno standardiziranih ali drugih jezikovnih znakov; sin. prečrkovanje
prečrkovánje -a s zamenjava kakšne pisave z drugo pisavo, npr. cirilice z latinico, na podlagi mednarodno standardiziranih ali drugih jezikovnih znakov; sin. transliteracija
blók kodíranih podátkov -a -- -- m v MARC-formatih skupina polj in podpolj s podatki v kodirani obliki, tj. splošnimi podatki a) o obdelavi, npr. datum vnosa, transliteracija b) o jeziku opisovane enote, državi izida c) o vrsti gradiva, npr. kartografsko gradivo; sin. blok šifriranih podatkov
blók šifríranih podátkov -a -- -- m v MARC-formatih skupina polj in podpolj s podatki v šifrirani obliki, tj. splošnimi podatki a) o obdelavi, npr. datum vnosa, transliteracija b) o jeziku opisovane enote, državi izida c) o vrsti gradiva, npr. kartografsko gradivo; sin. blok kodiranih podatkov
Slovenski knjižničarji prihajajo največ v stik z gotico (arhivarji, domoznanci in zgodovinarji brez nje ne morejo) in seveda cirilico, pri kateri ne smemo prezreti, da obstajajo razlike glede nekaterih znakov v posameznih jezikih, zato pogosto uporabljamo poimenovanja srbska, ruska, makedonska, bolgarska, beloruska, ukrajinska cirilica ipd. Čeprav obstaja množica mednarodnih standardov za transliteracijo posameznih pisav (skupina ICS: 01.140.10 - Pisanje in prečrkovanje), ki so danes dosegljivi že tudi na spletu (List of ISO romanizations), je osnovno orodje za transliteracijo marsikaterega katalogizatorja še vedno "biblija" slovenskega in nekdaj jugoslovanskega bibliotekarstva, nepogrešljiva "Verona" (Verona, E.: Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb, 1970 oz. naslednje izdaje). V prilogi prve knjige je kakih deset transliteracijskih tabel vse od glagolice do bosančice, dajnčice, metelčice, gotice in seveda cirilice. Nekaj od teh je pred tem objavil že klasik slovenske katalogizacije Pavle Kalan (Abecedni imenski katalog. Ljubljana, 1967). Transliteracijske tabele in navodila lahko najdemo tudi na spletnih straneh nekaterih nacionalnih knjižnic, npr. Kongresne knjižnice ali francoske BnF. Pri tem ne smemo pozabiti, da so transliteracijske tabele vedno prilagojene ciljnemu jeziku.

Transliteracijska pravila za vse jezike zato niso enaka in se prilagajajo svojim značilnostim in potrebam (mogoče bolj zmožnostim), zato so lahko rezultati transliteracije precej raznoliki, tak primer ilustrirata npr. v različne jezike transliterirani imeni dveh znanih ruskih skladateljev. Slovenska normativna oblika je označena s poudarjeno pisavo.

Пётр Ильич Чайковский
Пётр Ильи́ч Чайко́вский
Ciaikovski, Petr Il'ič
Czajkowski, Piotr
Čajkovskij, Petr Il'ič
Čajkovskij, Peter Il'ič
Čajkovskij, Pëtr Il'ič
Čajkovski, Peter Iljič
Tchaikovsky, Pyotr Ilyich
Tchaikovsky, Piotr Ilyich
Tchaikovsky, Pyotr Il'yich
Tchaikovsky, Peter Ilyich
Tchaikowsky, Peter Illitch
Tchaikovsky, Peter Ilich
Tchaïkovski, Piotr Ilyitch
Tschaikowsky, Peter Iljitsch
Дмитрий Дмитриевич Шостакович
Дми́трий Дми́триевич Шостако́вич
Chostakovich, Dimitri
Chostakovitc
Chostakovitch, Dimitri
Shostakovich, Dmitri
Shostakovich, Dimitri
Schostakowitsch, Dmitri
Shostakovich, Dmitrii Dmitrievich
Shostakovich, Dmitrij
Sostacovic
Shostakovich, Dmitry
Shostakovitch, Dmitri
Šostakovič, Dimitri
Šostakovič, Dmitrij Dmitrievič
 


Tokrat transliteracija nekoliko drugače, iz latinice v cirilico. Za naše oči nenavadno!


Ste pomislili, da je tudi to transliteracija? Je različna od prevajanja v znakovni jezik.

petek, 20. maj 2016

Glasujte za slovenski blog

Jezikovna portala bab.la in LexioPhiles že deveto leto zapored pripravljata odmevno mednarodno tekmovanje blogov, Facebook in Twitter profilov, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem, prevajanju, terminologiji in podobni z jeziki povezani tematiki. Že dvakrat se je v močni konkurenci predvsem angleških blogov dokaj uspešno odrezal tudi naš blog Bibliotekarska terminologija in pridobil laskave ocene strokovne žirije, pri pridobivanju glasov "občinstva", to je bralcev, pa se številčno seveda ne more kosati z množicami bralcev blogov v drugih jezikih. Letos se na tekmovanje blogov "ljubiteljev jezikov" nismo prijavili, vendar je strokovna žirija glede na ocene v preteklosti sama uvrstila v vodilno stotnijo nominirancev tudi naš blog Bibliotekarska terminologija kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih "velikih" svetovnih jezikov. Nadaljnji postopek izbire najboljših med stotimi nominiranci predvideva še glasovanje bralcev in strokovno ocenjevanje recenzentov. Na Twitterju lahko spremljate odzive na tekmovanje z oznako #TLL2016.

Te dni poteka javni ocenjevalni postopek za letošnji laskavi naziv najboljših blogov s tega strokovnega področja Top 100 Language Lovers 2016. Spletno glasovanje bralcev (televoting ) se je začelo 19. maja in bo potekalo do vključno 6. junija 2016. Vabimo vas, da tudi vi s svojim glasom podprete blog Bibliotekarska terminologij a in tako pripomorete k čim boljši uvrstitvi slovenskega bloga v močni mednarodni konkurenci. Glasuje lahko kdor koli, vendar samo enkrat s posameznega računalnika/naprave (žirija bo ponovljene glasove (podvajanje IP naslova) izločila iz postopka).

Za glasovanje najprej kliknite na spodnji "volilni gumb" in v prikazanem seznamu izberite okence z naslovom Bibliotekarska terminologija (naslovi so urejeni po abecedi, naš je v peti vrstici, drugi stolpec), ob kliku nanj se vam bo pokazalo potrdilo, da je bil glas sprejet. Potem se vam lahko samo še najlepše zahvalim za podporo!

Vote the Top 100 Language Professional Blogs 2016
Glasovalni gumb
Na seznamu glasujte za: Bibliotekarska terminologija
Glasovanje zaključeno 6. junija 2016.


© 123RF

nedelja, 08. maj 2016

Smeško, čustvenček, emoji


© Flickr
Naj dvigne roko tisti, ki v mladosti ni brezmejno užival, trepetal in se hahljal z junaki stripov, pred trafiko smo čakali novo številko in v starem papirju brskali za starimi, hlastali smo po njih in jih ob njihovem pomanjkanju brali v kateri koli jezikovni različici . . . klasični Zvitorepec in njegova kompanjona, pa Lucky Luke, ki je prijahal čez Kolpo kot Srečko Munja, saj se spomnite, to je tisti, ki je bil hitrejši od svoje sence, v "zrelejših letih" Alan Ford in potem Asterix, ker ga prej pri nas pač še nismo poznali. Česar v tujem jeziku nismo razumeli ali smo težko prebrali (mulci smo takrat sicer že obvladali cirilico!), smo razbrali iz slike, najbolj pa smo uživali, ko je šlo kaj narobe, ko jih je skupil s kladivom po prstu, ko je padel s konja, ko so mu Rimljani pojedli pečenega merjasca . . . takrat so v oblačkih besedilo nadomestile sličice, žage in spirale, zvezde in kače, smrtne glave in pregorele žarnice, krvavi noži in bombe z vžigalno vrvico. To se je dobro in pravilno razumelo v vseh jezikih. Nihče med nami si takrat pred desetletji ni mislil, da mulci obvladamo nekaj, kar danes v vikipedijah, na družbenih omrežjih in pametnih telefonih prikazujejo kot veliko novost! Bili smo pred časom . . .

Z razmahom elektronskega komuniciranja, predvsem elektronske pošte, spletnega klepeta in kratkih telefonskih sporočil SMS, so se začele nekatere velike spremembe v pisanju in uporabi jezika, ki se ne razlikuje močno samo od knjižnega jezika, pač pa tudi od pogovornega. Danes že govorimo o internetnem slengu, ki uporablja tudi mnogo kratic, večina je seveda v angleščini, vendar tudi slovenske niso redke. Med tovrstne kratice sodijo tudi smeški in emotikoni. Različne simbole, ki opisujejo čustva, že dolgo uporabljamo (menda so se tu in tam pojavljali že v začetku 20. stoletja), v zadnjih letih pa se je njihova uporaba s pametnimi telefoni še posebej razširila. Nekaj najbolj znanih, uporabljanih že dalj časa, je nastalo s kombinacijo nekaterih znakov tako, da so stilizirano predstavljali nasmejan ali žalosten človeški obraz

:-)   ali   :) veseli smeško
:-|   ali   :| nevtralni smeško
:-(   ali   :( žalostni smeško
:-o   ali   :-O presenečeni smeško
Z razvojem tehnologije, predvsem pametnih telefonov, so jih nadomestile v začetku rumene, kasneje pa sličice vseh barv. Iz ducata stiliziranih predstavitev humanoidnega obrazka, ki se ga je uspešno prijelo ime smeško (ang. smiley), so nastali tisoči sličic, ki skušajo prikazovati čustva in jih je že težko razlikovati, kaj šele poznati njihov pomen. Čustveni simbol (ang. emoticon), za katerega se je pri nas udomačilo poimenovanje čustvenček (pa tudi emotikon), je sličica ali ikona, ki predstavlja čustva in občutke, sem sodi npr. tudi smeško. Uporabljajo se s pomočjo standardnih znakov na tipkovnici in ločil ali pa so na razpolago kot že oblikovani simboli v klepetalnicah, igralnicah, storitvah neposrednega sporočanja, mobilnih telefonih in drugod. Izražanju razpoloženja in čustev so se nato pridružile sličice, ki predstavljajo še vse ostalo – predmete, pojme, dejanja, glagole . . . To je emoji (izg. emodži; mn. emojiji). Emojiji so digitalni piktogrami, beseda prihaja iz japonščine in je japonska skovanka iz 'e' (slika) in 'moji' (simbol), nastali pa so na japonskih mobilnih telefonih konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. V dobi internetne komunikacije so si emojiji že izborili svoje mesto ob klasičnih besedah, zlasti v elektronski komunikaciji in komunikaciji na družabnih omrežjih. Posamezen simbol izraža določen pomen, z združevanjem različnih simbolov pa lahko izrazimo tudi bolj zapletene oziroma sestavljene misli. Filozof Mladen Dolar pozdravlja tovrstno inovativnost, ki jo poraja kratka forma, rekoč: "Ta kratka oblika sporočanja je neke vrste haiku, kjer gre za jezikovno invencijo zaradi minimalno odmerjenega prostora." (Dvopičje, minus, zaklepaj = smeško. Kdaj so se rodili emotikoni in kako so postali del vsakdanje globalne komunikacije). Za največje presenečenje so zagotovo poskrbeli pri uredništvu slovarja Oxford Dictionary, ki vsako leto izbere in objavi zanimive nove besede in med njimi tudi "besedo leta". Laskavi naziv za leto 2015 je prejela beseda, ki to pravzaprav sploh - emoji. Čeprav je v rabi že od poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja, se je močno razširila šele leta 2015. (Announcing the Oxford Dictionaries “Word” of the Year 2015).
Letos spomladi sta Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru in Mladinski kulturni center Maribor pod geslom Mladi govorijo emoji tekoče razpisala nagradni natečaj za najboljši prevod pesmi iz jezika emoji v slovenščino (Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru in MKC Maribor razpisujeta nagradni natečaj). Na razpis je prispelo 26 prevodov. Za pokušino so trije prevodi na desni, na levi pa je emoji izhodišče.
Sherlock Holmes išče v besedah preteklost
sončnega vzhoda. (Jezik se spenja.
Govor beži v območje strahu.) Sherlock Holmes
meri pisave. (Tuljenje se spreminja v red.)

Emoji prevajalka: Helena Zemljič


iskalcem - v knjigah - o zvestobi
v mestu - kažejo govorico - spajanja
odgovarjajo - grozljivo - naravnost
pesniki - razprte praznine - drvečih atomov

Življenjski poklicni namig (life pro tip): Beri k desni, beri navzdol, beri kakor ti paše. Ustvari svoj smisel.

Emoji prevajalec: Borut Trpin


KRATKA BALADA ZA TISTE KI BEREJO POEZIJO S POLNIMI USTI
iskanje znanja v sledeh
mesto brez jezika pripeto na željo sporočanja
In ti-
ki želiš izmeriti smrt
Opisati zvok morja
Ti, prav ti-
Ujet med tremi orbitalami radioaktivnega atoma strahu

Emoji prevajalka: Eva Reichmann

Pa poglejmo, kako in koliko se s temi poimenovanji ukvarjajo nekateri slovarji. Bibliotekarski terminološki slovar, ki je izšel leta 2009, teh terminov ni zajel. Islovar je zajel štiri termine, poslovenjenega smajlija in tujko emotikon je izpustil, pri najnovejšem pa že daje prednost slovensko pisani različici emodži:
smeško -a m (angl. smiley) vsak od nabora ideogramov, ki izražajo razpoloženje; prim. čustvenček
čustvenček -čka m (angl. emoticon) žarg. vsak od nabora ideogramov, ki izražajo čustva; prim. emodži, smeško
emoji -ja m (angl. emoji) gl. emodži
emodži -ja m (angl. emoji) vsak od nabora ideogramov, ki izražajo razpoloženje, čustvo; prim. emodži, smeško
Termania - Slovar družboslovne informatike je zajel tri termine (podvaja geslo smeško z različnima razlagama):
sméško -a m (ang. emoticon, smiley) simbol, ki izraža čustvo ali razpoloženje in ga pošiljatelji dodajajo v besedilnih sporočilih
sméško -a m (ang. smiling emoticon) emotikon, ki izraža veselje
čústveni símbol -ega -a m (ang. emotional symbol) simbol, katerega namen je sporočilu dodati čustveno noto, npr. smeško
smájli -ja m (ang. smiley) sleng. glejte smeško
SNB – Slovar novega besedja (Fran) je zajel le dve poslovenjeni obliki in sprejema kot sopomenko celo izvirno angleško pisano besedo:
smájli -ja in smiley -ja cit. [smájli] m, simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih; emotikon, smeško: Pravi, da potrebuješ le kakšen kozarček ali dva, da boš potem zagotovo v redu, in doda pomežiknjenega smajlija E ← agl. smiley, smilie iz smile 'nasmeh'
emótikon -a m simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih; smajli, smeško: Sestavni del programa je modul za kramljanje, ki odslej podpira emotikone, majcene ikone, ki kažejo razpoloženje tistih, ki sodelujejo v pogovoru E ← agl. emoticon iz emot(ion) + icon; (↑)emócija in (↑)ikóna
(Stari) SSKJ teh besed še ne pozna, zato pa jih posodobljen SSKJ2 že vsebuje (žal dostop samo z geslom):
sméško -a m simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, zlasti veselje, razigranost, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih: dojeti pomen smeška na koncu sporočila; uporaba smeškov
smiley gl. smajli
smájli tudi smiley -ja [smájli] m pog. simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, zlasti veselje, razigranost, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih; smeško: v komentarju, sporočilu je preveč smajlijev; na koncu sporočila je dodal smajlija
emótikon -a m simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih: animirani emotikoni; raba emotikonov / nasmejani emotikoni
Kaj pa uporabljate vi? Kateri je vaš najljubši čustvenček ali emoji?