sreda, 05. november 2014

e-knjiga in SSKJ2

Pa smo ga le pričakali (in še skoraj prav na rojstni dan Josipa Vidmarja!), drugo, dopolnjeno in deloma prenovljeno izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ta je, kot pravijo avtorji ". . . Dopolnjena je z besedami, besednimi zvezami in pomeni, ki so se v slovenščini pojavili in uveljavili v zadnjih dveh desetletjih, in prenovljena v tistih delih, ki so nujno potrebovali aktualizacijo in posodobitve. Druga izdaja našega temeljnega informativno-normativnega razlagalnega slovarja v 97.669 sestavkih prikazuje 111.850 besed slovenskega knjižnega jezika v časovnem razponu od druge polovice 19. stoletja do leta 2013." Po skoraj četrt stoletja, kar je izšel zadnji (peti) zvezek prve izdaje Slovarja slovenskega jezika, in skoraj takoj po letošnjem Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika, ki mu nekateri zlobno pravimo kar " čivava" (kar je, mimogrede, tudi ena od novih besed). Pričakovanja so bila velika in po nekaterih odzivih sodeč so prav tolikšna tudi razočaranja, nekatera upravičena in gotovo prav toliko tudi neupravičenih. In seveda ne bi bili Slovenci, če ne bi ob izidu knjige vzplamtela tudi čustva pritlehnih ideologij (kot npr. tale s pozivom k ogorčenju). No, pa saj to ni nič novega. Zaradi knjige smo se Slovenci klali in požigali že pred pol tisočletja in še kdaj kasneje.

Slovarji so moja strast in nespametno bi bilo misliti, da ga ne bom takoj kupil, že v prednaročilu, in potem takoj po izidu hlastno prebrskal tiskanih bukev in sočasno še spletne aplikacije. Cena? Najbrž mnogo previsoka, ampak o tem so pisali že drugi, dovolj hudo je že to, da elektronske verzije ni mogoče kupiti brez tiskanih knjig ("ker si večina Slovencev še vedno želi imeti doma slovar v knjižni obliki"). Če hočeš smetano, je obvezna tudi kava! No, pa naj imajo konec koncev od tega kaj tudi Kitajci!

Ko sem petkilski knjigi ves upehan privlekel domov, je takoj sledila hladna prha – s postavitvijo elektronske verzije so zamujali in kak teden sem bil obsojen izključno na nerodno tiskano izdajo, šele kasneje sem se lahko jezil tudi z elektronsko . . . Nedvomno je velika pridobitev tudi ta, da je slovar dostopen na slovarskem portalu Fran v raznovrstni družbi številnih (21) drugih uglednih slovenskih slovarjev in nekaterih jezikovnih pomagal. Portal ima žal nekaj otroških bolezni, vendar skrbniki na vprašanja in opozorila niso ravno najbolj odzivni (ena firma prepošlje sporočilo drugi in te potolaži, da malo počakaj, počakaj, počakaj . . .).

Seveda je bilo treba takoj pobrskati po novostih in si jih ogledati. Knjižničar in bibliotekar, ki sta v starem slovarju žalostno samevala, sta sedaj dobila družbo s knjižničarko in bibliotekarko, bibliografka pa je v teh letih postala bibliografinja (menda je dodano okrog 300 ženskih oblik, ampak informatik, dokumentalist in katalogizator so še vedno samo moški). Poleg bloga, blogerja in blogerke so tu še tvit, tvitanje in tviteraš, tudi tablični računalnik, uzakonjena je afna, pa seveda razne pisane "novotarije" kot so tajkun, pajkice, velnes, všečkati, pa seveda tudi šalabajzer, ful kul bejba, ni pa še selfija niti sebka (čeprav so menda prav na dan predstavitvene tiskovne konference rodili jazček; kdo ve, kaj so mu napovedale rojenice).

Ampak . . . ampak nikjer nisem našel niti elektronske knjige niti e-knjige! Seveda, ko je nastajala prva izdaja SSKJ-ja, o elektronskih knjigah ni bilo ne duha ne sluha, saj je prva knjiga slovarja (A – H), kamor bi to geslo sodilo, izšla že leta 1970. Zato pa je bila e-knjiga že v Slovenskem pravopisu iz leta 2001, od leta 1999 jo dokumentirata slovenska splošna besedilna korpusa Gigafida in Nova beseda, naš Korpus bibliotekarstva pa jo sledi v strokovnih besedilih od leta 2003.

SSKJ
SP
SNB
SSKJ2
/
e-
e-knjiga
.
e-mail
e-naslov
.
e-pošta
e-pošten
.
.
.
.
e-
.
e-konferenca
e-mail
e-naslov
e-podpis
e-pošta
e-poštni
e-potrošnik
e-šola
e-točka
e-turizem
.
.
é-konferenca
e-mail
e-naslov
e-podpis
e-pošta
e-pošten
e-potrošnik
e-šola
e-točka
.
Zgornja razpredelnica prikazuje, katere sestavljenke s predpono e- nastopajo v navedenih štirih slovarskih virih. O tem, katere smo zasledili v slovenskih bibliotekarskih besedilih, sem v tem blogu pisal že pred tremi leti (E-karsižebodi in nekaj kasneje še E-ji se še kar nabirajo). Če bo kdaj slovarski referendum, bom takoj glasoval, da šalabajzerja črtajo in na njegovo mesto uvrstijo e-knjigo!!!!

S tem pa slovarjevih grehov z elektronsko knjigo še ni konec. V kolofonu elektronske (spletne) izdaje (zapis CIP) je navedeno, da je to "elektronska objava" (ne izdaja ali publikacija) in El. knjiga" (nekoliko nenavadna okrajšava, najbrž po analogiji s primeri v sedaj že zastarelem standardu ISBD(ER), izvirna izdaja K.G. Saur, München, 1997, slovenski prevod NUK, 2000). Pa ni res! Ta spletna izdaja SSKJ-ja ni elektronska knjiga, lahko je kvečjemu podatkovna zbirka z lastno aplikacijo.


Fran - "Google slovenskih slovarjev": Jezikovni pogovori
, 28. okt. 2014