nedelja, 26. maj 2013

Trendi – kaj iščemo po spletu?


© MateMedia
Založniki so že od nekdaj hoteli vedeti, katere časopise beremo in katere rubrike v njih nas najbolj pritegnejo, kakšne knjige beremo, kateri TV program in kakšne oddaje gledamo, ali hodimo v kino in kateri film nam je bil v zadnjem letu najbolj všeč, kateri politik ima največjo plešo in katera političarka najlepše noge . . . Pred časi je bilo treba bežati pred anketarji s šopom vprašalnikov v rokah na Tromostovju, še danes pa se napadalno oglašajo po telefonu in morijo navadno prav takrat, ko po napornem dnevu mnogo prepozno bašemo vase trdo prisluženo kosilo. Danes nam, tudi navadnim smrtnikom, na nekatera od teh vprašanj v trenutku ponudijo odgovor sodobna spletna orodja. Eno takih je Google Trends (Wikipedia), javno dostopno spletno orodje, ki na podatkih iskalnika Google kaže, kako pogosto je bil v iskanjih določen izraz uporabljan glede na število vseh iskalnih izrazov v določenem časovnem obdobju na celotnem spletu ali na določenem geografskem območju. Rezultate prikaže v grafu, kjer predstavlja ena os čas (najstarejša letnica je lahko 2004), druga pa pogostost uporabe nam zanimivega izraza na celotnem spletu, v posamezni državi ali mestu. Omejitev glede na jezik je problematična, kar izpostavljajo tudi avtorji orodja. Še bolj zanimivo pa je, da je mogoče v istem grafu primerjati relativno pogostost uporabe do petih iskalnih izrazov. Precej natančna časovna opredelitev in vzorčni primeri krajših citatov iz objavljenih dokumentov omogočajo dokaj jasen vpogled v nekatera svetovna ali lokalna dogajanja, ki so sprožila večje zanimanje oz. pogostejša iskanja po določenem popularnem izrazu ali imenu. V nadaljevanju je nekaj primerov iz globalnega in slovenskega spleta kot jih vidi Google Trends.

Globalni splet: Primerjava pogostosti iskanja po danes tako modernih izrazih. Ob njihovem prihodu je večina iskanj uporabljala "discovery service" oz. nekaj manj "discovery tool", njuna raba pa se je po začetnem bumu z leti nekoliko zmanjšala. "Discovery solution" se začne pojavljati v iskanjih šele konec leta 2006, vendar je zanimanje zanj od takrat skoraj ves čas enako.

Globalni splet: Zanimanje za Afganistan je bilo ves čas občutno večje od zanimanja za Slovenijo in kulminira s pošiljko ameriških čet decembra 2009. Slovenijo so iskali mnogo manj, vendar dokaj konstantno, izjemno pa smo postali zanimivi junija 2010, ko smo Afganistan v iskanjih po Googlu prekosili skoraj za sto odstotkov! Zakaj??? Odgovor je enostaven: Dogajala se je najpomembnejša postranska stvar – nogometno svetovno prvenstvo v Južni Afriki. Ko so tiskovne agencije objavile "Slovenia is the fifth smallest nation by population ever to play in a World Cup", večina navijačev ni imela pojma ne kje ne kdo smo. Zato so poguglali.

Slovenski splet: Leta 2004 (do koder segajo podatki) je bilo več kot dvakrat toliko iskanj po besedi COBISS kot po knjižnici. Z leti se je trend iskanj z nekaterimi nihanji po enem izrazu zmanjševalo in po drugem povečevalo, dako da je danes število iskanj izenačeno. Proučevanje vrhov bi verjetno pokazalo sovpadanje interesa z določenimi dogodki in objavami dokumentov.

Slovenski splet: Regionalna porazdelitev iskanj. Zanimivo je, da je COBISS najbolj zanimal uporabnike spleta v (po pogostosti) Kopru, Ptuju, Ljubljani, Novem Mestu in Kranju, knjižnica pa v Velenju, Kranju, Novem Mestu in Celju, šele nato v Ljubljani in Kopru.

Slovenski splet: Zanimanje za znano Slovenko kaže izrazita nihanja oz. veliko zanimanje v času določenih dogodkov: februar 2008 (začetek slovenske "vojne proti tajkunom"), avgust 2010 (odkrivanje nepravilnosti v podjetju in odstop direktorice) ter prava medijska eksplozija te dni sredi maja . . .

Globalni splet: Zanimanje za Eurovision že leta pulzira in riše pravilno krivuljo kot EKG. V zimskem času zanimanje nekoliko poraste ob nacionalnih izborih, potem eksplodira aprila in maja, ko veliki dogodek poteka, čez leto pa le tu in tam kdo išče rezultate ali katero od pesmi. Po besedi Eurosong skoraj ni iskanj.


© Masslive.com
Globalni splet: Zanimanje za najbolj znano Slovenko, našo Tino. Prvo veliko povpraševanje svetovne javnosti ob njenem bliskovitem vstopu v svetovno elito in zmagah v veleslalomu in super veleslalomu leta 2005, sledi februar 2010 z Olimpijskimi igrami in seveda letošnji zaključek svetovnega pokala (pogosto v povezavi z Lindsey Vonn in njeno poškodbo). Absoluten vrh zanimanja svetovne javnosti zanjo je januarja 2012 in sovpada z njeno protestno gesto proti "vmešavanju" švicarske ekipe in FIS v njeno smučarsko spodnje perilo (Google Trends omogoča tudi vpogled v nekatere citate, dostopni so na izpostavljenih črkah).

sreda, 22. maj 2013

Glasujte za slovenski blog

Jezikovni portal bab.la in jezikovni blog LexioPhiles že nekaj let zapored pripravljata odmevno mednarodno tekmovanje blogov, Facebook in Twitter profilov, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju in podobni tematiki. Te dni poteka ocenjevalni postopek za letošnji laskavi naziv najboljših blogov s tega strokovnega področja Top 100 Language Lovers 2013. Skozi začetni del tekmovanja in izbora se je uspešno prebil med izbrane nominirance in tako uvrstil med vodilno stotnijo tudi naš blog Bibliotekarska terminologija kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih svetovnih jezikov. Nadaljnji postopek izbire najboljših predvideva še glasovanje bralcev in strokovno ocenjevanje recenzentov.

Spletno glasovanje bralcev se je danes začelo in bo potekalo od 22. maja do vključno 9. junija 2013. Vabimo vas, da tudi vi s svojim glasom podprete blog Bibliotekarska terminologija in tako pripomorete k čim boljši uvrstitvi slovenskega bloga v močni mednarodni konkurenci. Glasuje lahko kdor koli, vendar samo enkrat (žirija bo ponovljene glasove (podvajanje IP naslova) izločila iz postopka). Za glasovanje najprej kliknite na spodnji "volilni gumb" in v prikazanem abecednem seznamu izberite okence ob imenu Bibliotekarska terminologija (15. po vrsti), ob kliku nanj se vam bo pokazalo potrdilo, da je bil glas sprejet. Potem se vam lahko samo še najlepše zahvalim!

Vote the Top 100 Language Professional Blogs 2013
Glasovalni gumb

četrtek, 16. maj 2013

Narekovaji, navednice


© romy.tetue.net
Predstavitev nekaterih posebnih besedilnih znakov (Kako se imenujejo nekateri znaki in Oklepaj, uklepaj in zaklepaj) nadaljujemo z narekovaji. Narekovaj (redkeje navednica) je navadno dvodelno ločilo, s katerim zaznamujemo dobesedni navedek premega govora ali druge navedke kot so citati, naslovi, imena, ali dajemo besedam poseben, pogosto pomenljiv pomen.

V slovenščini uporabljamo več tipov narekovajev, včasih so o tem odločali tipografi, danes pa nam njihovo obliko pogosto diktirajo kar nastavitve urejevalnika besedil ali urednikova navodila avtorjem za pripravo in oblikovanje besedila članka, npr.: Quotation marks: « » (double angles). Pri nas najpogosteje uporabljamo naslednje narekovaje:

dvojni spodaj – zgoraj, standardni dvojni zgornji-spodnji narekovaj           „Abcde”
enojni spodaj – zgoraj, standardni enojni spodnji-zgornji narekovaj           ‚Abcde’
dvojni srednji, usredinjeni dvojni narekovaj           »Abcde«
enojni srednji, usredinjeni enojni narekovaj           ›Abcde‹
dvojni zgornji narekovaj           "Abcde"
enojni zgornji narekovaj           'Abcde'
Pravila rabe narekovajev so v nekaterih jezikih lahko tudi drugačna, značilna je npr. tipična različna usmerjenost t.i. usredinjenega dvojnega narekovaja v francoščini (puščice kažejo navznoter) in angleščini (puščice kažejo navzven) ter posledično v mnogih drugih jezikih, ki so se zgledovali po enem ali drugem primeru. V nadaljevanju sledi izbor nekaterih narekovajev z angleškimi in slovenskimi poimenovanji.

Slovensko
Znak
Angleško
Sopomenke
  dvojni narekovaj
" "
  double quotes   
  dvojni narekovaj
« »
» «
  guillemets
  double angle quotes
  angular quotes
  usredinjeni dvojni narekovaj
  francoski narekovaj
  usredinjeni dvojni narekovaj
« »
» «
  guillemets
  double angle quotes
  angular quotes
  dvojni narekovaj
  francoski narekovaj
  francoski narekovaj
« »
» «
  guillemets
  double angle quotes
  usredinjeni dvojni narekovaj
  dvojni narekovaj
  enojni narekovaji
'
  single quote   
  narekovaj
"
  quotes   
  odprti dvojni narekovaj
  left double quotation mark   
  odprti enojni narekovaj
  left single quotation mark   
  odprti narekovaj
«
  left double angle quote
  left-pointing double angle quotation mark
  
  spodnji narekovaj
  baseline double quote   
  zaprti dvojni narekovaj
  right double quotation mark
  right-pointing double angle quotation mark
  
  zaprti enojni narekovaj
  right single quotation mark   
  zaprti narekovaj
»
  right double angle quote   
  levi francoski narekovaj
«
  left-pointing double angle quotation mark
  left double angle quote
  
  desni francoski narekovaj
»
  right-pointing double angle quotation mark
  right double angle quote
  

Narekovaji v znakovnem jeziku ASL
Vir: Signing Savvy

Narekovaj, citat v znakovnem jeziku ASL
Vir: ASLU - American Sign Language University

nedelja, 12. maj 2013

Bibliotekarski terminološki slovarji z vmesnikom ASPplus

V začetku meseca maja so pri Amebisu dali v uporabo nov vmesnik za delo s slovarji na portalu Termania. Vmesnikoma Termania za Android in Termania za iPhone so dodali še vmesnik za operacijski sistem Windows, ki pa so ga zaradi povsem marketinških razlogov in v spomin na predhodne Oknom namenjene aplikacije poimenovali ASPplus. Začetna in javnosti že dostopna različica aplikacije ASPplus (beta) vsebuje ta hip 35 slovarjev, ki se ponašajo s preko 1,67 milijona gesel, vendar se seznam slovarjev dinamično spreminja, saj stalno dodajajo nove slovarje – po lanskih izkušnjah v povprečju več kot en slovar mesečno. Poleg splošnih slovarjev za nekaj jezikov so vključeni tudi terminološki slovarji, ki pokrivajo specifična področja, na primer slovarji s področja medicine, biologije, poslovnih ved, avtomobilizma … dva sta seveda tudi bibliotekarska. Vsi slovarji v paketu ASPplus so, podobno kot na spletni Termanii, trenutno brezplačni in prosto dostopni, odvisno od želja in zahtev založnikov pa bodo nekateri slovarji lahko sčasoma tudi plačljivi, zato že razvijajo rešitev, ki bo to omogočala na vseh Amebisovih vmesnikih. Pričakujemo, da bodo kmalu na voljo tudi različice ASPplus za pametne mobilnike in tablice.

ASPplus vsebuje nekatere nove funkcionalnost, ki smo si jih mnogi želeli že na Termanii, pa jih tam za zdaj še ni. Za lažje in hitrejše iskanje si lahko uporabnik programa ASPplus pomaga z enostavno nastavljivimi trenutnimi ali trajnimi filtri, s katerimi izbere in določi, po katerem slovarju (katerih slovarjih) želi iskati.

     
Malo nostalgije za tiste, ki ste uporabljali Amebisove slovarje starejših verzij in na starejših operacijskih
sistemih. Levo spodaj Windows95 na še vedno delujočem prenosniku Toshiba Satellite iz tistih časov.
Slovar slovenskega knjižnega jezika je prišel na enajstih 3,5" disketah, treba ga je bilo namestiti
na računalnik, potem pa je "delal ko šus".

Stara knjižna polica in najnovejša ikona za ASPplus.

Bibliotekarski terminološki slovar v okolju ASPplus (beta).

Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije v okolju ASPplus (beta).

ponedeljek, 06. maj 2013

Odkrivanje informacij


© beliefnet
V sestavku Od iskanja do poizvedovanja in odkrivanja sem že spregovoril o združevalnem iskanju in metaiskalnikih, za katere pa se je kmalu izkazalo, da za današnje potrebe zahtevnih uporabnikov in učinkovito obvladovanje množice raznovrstnih informacijskih virov več ne zadoščajo in so preokorni, prepočasni ter premalo prilagodljivi, predvsem pa je njihovo iskanje vse preveč "površinsko" in vezano zgolj na metapodatke, premalo pa na vsebino dokumentov. Pred nekaj leti so te pomanjkljivosti začela reševati nova informacijska orodja, ki se kitijo z inovativnim in nadvse zvenečim prilastkom discovery ter omogočajo hitro in učinkovito sočasno iskanje po velikem številu zelo raznolikih informacijskih virov, dostopnih na internetu in/ali v lokalnih elektronskih in tudi fizičnih zbirkah knjižnic. Zasnovana so tako, da iščejo po enotnem in vnaprej pripravljenem centralnem indeksu, ki vsebuje metapodatke o člankih v elektronskih revijah, e-knjigah in raznovrstnih dokumentih v institucionalnih repozitorijih ter podatke iz bibliografskih zbirk in knjižničnih katalogov. Njihova odlika je, da lahko iskanje posega tudi v celotna besedila dokumentov, nabor virov, ki jih iskanje zaobseže, pa navadno določi knjižnica ali kar uporabnik sam glede na svoje (lahko tudi trenutne) potrebe in zahteve. To so orodja za odkrivanje informacij (ang. discovery tools), s katerimi je prišla tudi množica novih in v slovenščini doslej slabo obvladljivih poimenovanj kot so discovery, discovery service, discovery tool, solution, discovery solution, e-discovery, electronic discovery, discovery expert in še kakšno. Knjižnice Univerze v Ljubljani bodo letos nadgradile storitve in funkcije dosedanjega metaiskalnika MetaLib (DiKUL) z namestitvijo servisa za odkrivanje informacij, zato je čez zimo in pomlad potekalo testiranje in ocenjevanje štirih ponujenih rešitev (za tovrstna orodja se pogosto uporabljata tudi termina discovery solution ali samo solution), to so OCLC WorldCat Local, ProQuest/Serials Solutions Summon, EBSCO Discovery Service in Ex Libris Primo Central.


Shema strukture centralnega indeksa
© Information Today
The Ins and Outs of Evaluating Web-Scale Discovery Services
S poimenovanji v slovenskem jeziku oz. z neposrednim prevajanjem angleških izrazov se nismo prav hudo trudili, dokler so se pojavljali redkeje in predvsem v pogovornem jeziku oz. v stiku s tujci, saj smo v obeh primerih uporabljali kar angleške izraze. Sedaj, ko so postali del našega vsakdana in se pojavljajo tudi v pisanih strokovnih in informativnih besedilih, postaja zadrega vse večja. Pri negotovem uvajanju slovenskega poimenovanja za angleški discovery so ponagajale še naslednje zadrege:
  • Ta termin je že v uporabi pri pravnikih (v angleščini in v slovenščini) in predstavlja dejanje omogočanja dostopa do informacij, npr.: . . . kadar klient, pooblaščeni sorodnik, skrbnik ali pravni svetovalec poda pisno veljavno soglasje za odkrivanje informacij (tj. njihovo razkrivanje), povezanih s sodnimi postopki. Pogosto je povezano z iskanjem in razkrivanjem elektronskih podatkov o delovanju, poslovanju podjetja, povezanih s sodnimi postopki (v tem primeru ang. e-discovery).
    Pojav enakih poimenovanj, ki imajo v terminologijah različnih strok nekoliko drugačen ali celo povsem drugačen pomen, je znan in ni problematičen, zato se tukaj s tem ne bomo ukvarjali (npr. brošura v bibliotekarski in knjigoveški ali založniški terminologiji).
  • Slovenski termin odkrivanje informacij se je že uporabljal, sicer mnogo redkeje, kot sopomenka za podatkovno rudarjenje ali postopke, tesno povezane s podatkovnim rudarjenjem (npr. v naslovu poglavja magistrskega dela, 2004: Odkrivanje informacij – iskanje znanja s pomočjo sistemov za podatkovno rudarjenje). Razumevanje še bolj oteži nerazločevalno prepletanje uporabe terminov podatek in informacija.
    V zadnjih nekaj letih se je močno uveljavilo podatkovno rudarjenje (sin. rudarjenje podatkov) in bo morebiti raba termina odkrivanje informacij v tem pomenu zamrla. Če se bo ohranila, bo treba seveda paziti na razločevanje, saj gre tudi v tem primeru za področje informatike oz. uporabe in upravljanja informacij.
  • Utemeljen je pomislek, ali ni odkrivanje pomensko nekaj mnogo manj načrtnega in bolj naključnega od iskanja in poizvedovanja, ki smo ju uporabljali doslej (desetletja).
    To najbrž drži, vendar prinašajo sistemi za odkrivanje informacij mnogo novih funkcionalnosti, ki po kakovosti in inovativnosti močno prekašajo dosedanje sisteme za poizvedovanje (česar pa izraz odkrivanje informacij na žalost ne izraža!). Gre predevsem za že omenjeni vnaprej pripravljeni centralni indeks, iskanje po vsebini celotnih dokumentov in ne samo po metapodatkih, nove prilagodljive načine rangiranja po relevantnosti, učinkovitejšo deduplikacijo podvojenih dokumentov med zadetki, "priporočene" dokumente in načine iskanja (npr. bX Recommender, za kar smo doslej poznali samo sorodne dokumente) in še kaj. Jezikovno zagato lepo ilustrirata slovarska izpiska za gesli discovery in serendipity (ta beseda si je leta 2004 po mnenju British translation company celo prislužila častno mesto med desetimi najteže prevedljivimi besedami angleškega jezika!).
discover
    - determine the existence, presence, or fact of
    - get to know or become aware of, usually accidentally
    - find unexpectedly
    - make a new finding, see for the first time
    - find by chance, especially for the first time

Vir: Free Dictionary – Thesaurus


serendipity
    . . . making fortunate discoveries unexpectedly, by accident or coincidence . . .

Vir: ODLIS


Ideja po: Koster, L.: Discovery tools: a rearguard action? (ELAG 2012)

Kakor koli, ne moremo prezreti, da se pojavlja discovery v strokovni literaturi (sicer redko) že tudi v zvezi z bolj tradicionalnimi metodami poizvedovanja (npr. " . . . Traditional bibliographic discovery is librarycentric: via an OPAC search for limited resources . . . "), poizkus slovenjenja terminov odkrivanje informacij in orodja za odkrivanje informacij v pomenu, kot ga obravnavamo tukaj, pa zasledimo v objavah Knjižničarskih novic že leta 2005 in nekaj kasneje v Organizaciji znanja (poročila z mednarodnih konferenc), pogosteje pa predvsem letos v obvestilih CTK in gradivih Komisije za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani. Lahko bi trdil, da sta se poimenovanji v ožjem krogu strokovnjakov že "prijeli", zato predlagam v pretres nekaj terminov in vas vabim k razpravi.
So slovenska poimenovanja dobra? Predlagate kaj boljšega? Če nimate predloga, vsaj pokomentirajte, kar vam ni všeč.

   central index    - osrednji indeks, centralni indeks
   central unified index    - enotni centralni indeks
   discovery    - odkrivanje (informacij)
   discovery expert    - strokovnjak za odkrivanje informacij
   discovery service    - servis za odkrivanje informacij
   discovery solution    - orodje za odkrivanje informacij
   discovery tool    - orodje za odkrivanje informacij
   e-discovery    - e-odkrivanje
   electronic discovery    - elektronsko odkrivanje
   information discovery    - odkrivanje informacij
   information harvesting    - žetev informacij, zajemanje informacij    
   relevancy ranking    - rangiranje po relevantnosti
   solution    - orodje (za odkrivanje informacij)
   unified search index    - enotni iskalni indeks
   vertical search    - vertikalno iskanje