petek, 13. julij 2012

Volilo, legat, zapuščina, dediščina . . .

Pred kratkim se je name obrnila kolegica s kritično pripombo in vprašanjem glede rabe in pomena terminov volilo in zapuščina. Ukvarja se s kulturno dediščino na področju knjižnic in ob tem ugotavlja, da Bibliotekarski terminološki slovar enači zapuščino z volilom kot sopomenko. Meni, da gre za dva pomensko različna termina. Pogoj, da knjižnica pride do volila, je v oporoki zapisana testatorjeva volja. Pri zapuščini pa gre za korpus, ki je po smrti ostal za neko osebo in ni nujno, da bi ga ta komu namenila. Torej so vsa volila zapuščine ali del zapuščine, večina zapuščin pa ni volilo. Volila so pri nas zelo redka in niso v navadi, eno takih je npr. zapuščina Toma Zupana, ki je bila kot volilo predana Narodni in univerzitetni knjižnici.

Vprašanje, ki se ga kolegica loteva, je že v času redakcije slovarskega gradiva ostajalo nekoliko odprto in nedorečeno, kar se sedaj seveda maščuje. Za pomoč sem poleg Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa pobrskal še po Pravnem terminološkem slovarju (Pravni terminološki slovar : do 1991, gradivo. ZRC SAZU, 1999), ki sem ga sicer uporabil že tudi takrat pred leti ob pisanju bibliotekarskega slovarja.

Strinjam se s pomisleki in bi rekel takole:
Legat in volilo sta sopomenki, kar nekoliko nerodno označujeta tudi SSKJ in Pravni terminološki slovar (sopomenka ni povezana v obe smeri, temveč le od legata na volilo!):
SSKJ

volílo - jur. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča: izplačati volilo; volilo dobrodelni organizaciji; denar iz volila // odredba, določilo o tem v oporoki: zapustiti komu kaj v volilu, z volilom
legát2 - jur. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča, volilo: izplačati legate; zapustiti velik legat dijaškemu domu // odredba, določilo o tem v oporoki: to vsoto je dobil na podlagi legata
Pravni terminološki slovar
volilo – a) oporočna naklonitev posamezne stvari ali pravice b) voljena stvar ali pravica
legatvolilo

SSKJ in Pravni terminološki slovar si sicer nista enotna glede opredelitve, ali gre za dediča ali ne, vendar to za nas ni bistveno:
SSKJ

voliti - 2. jur. v oporoki zapuščati kaj fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča
Pravni terminološki slovar
voliti – 2. v oporoki zapuščati kaj fizični ali pravni osebi, da bi bila postavljena za dediča

Bibliotekarski terminološki slovar je glede zapuščine sicer pustil "odprta vrata", da to ni nujno opredeljeno z oporoko in/ali aktom zapustitve, zapuščanja, in samo omenja možnost vpletenosti dedičev:

zapuščína - knjižnično gradivo, ki ga posameznik navadno z oporoko zapusti knjižnici ali to storijo njegovi dediči; sin. volilo, ostalina, legat
knjížna zapuščína - knjige, knjižnica (2), ki je del zapuščine umrlega
ostalina – gl. Zapuščina (navajata SSKJ in Bibliotekarski terminološki slovar, Pravni terminološki slovar pa ne)

Strinjam se s trditvijo kolegice, da gre pri zapuščini za "korpus, ki je po smrti ostal za neko osebo in ni nujno, da bi ga ta komu namenila". Legati (volila) so res vedno predmet oz. del zapuščine, zapuščine pa navadno niso volila. Pravni terminološki slovar ima zato tudi povezavo med tistim, ki zapušča, in tistim, ki je prejemnik volila:

zapustnik – oseba, katere premoženje preide ob njeni smrti na dediča ali volilojemnika
dediščina – 1. premoženje, dobljeno po umrlem

Če povzamem, je torej večina gradiv, ki izhajajo iz (knjižnih) zapuščin, za knjižnico pravzaprav dar dedičev, če zapustnik tega za zvojega življenja ni kako drugače uredil (z oporoko ali volilom), takrat pa je to bodisi dediščina ali pa volilo.

Marsikdo se še ne zaveda, da so postala pravna, materialna in tudi etična vprašanja digitalne zapuščine in digitalne dediščine (npr. novice v Dnevniku ali 24ur.com) že del našega resničnega in virtualnega življenja. Kdo ve, kako in koliko uspešno se bomo spopadli z njimi, in kaj bo z intelektualno digitalno zapuščino, ki sodi v kulturno dediščino in pod skrbništvo knjižnic.


© Reputation

četrtek, 05. julij 2012

Računalništvo v oblaku


© Secure Internet Storage Solutions
Koncept uporabe virov in storitev po načelih, kot jih poznamo pri računalništvu v oblaku, ni nov, novejši je le izraz, ki se je pojavil zadnja leta kot modna beseda, rekli bi kar "buzzword", ko se vse več in povsod govori o omrežnem računalništvu, lahkih odjemalcih, programju in opremi kot storitvi, zunanjem izvajanju teh programov, razpredenem računalništvu in še čem. Internet vse bolj in za vselej spreminja naše vsakdanje delo, načine sodelovanja in tudi življenje. Elektronska pošta se je kot prvo nepogrešljivo in za marsikoga še vedno najpomembnejše orodje za komuniciranje, z njo pa vsak dan vse več drugih nepogrešljivih storitev za skupinsko in sodelovalno delo, preselila v omrežje, sodobni programi neredko nastajajo zgolj kot spletne aplikacije, pametni telefoni dohitevajo zmogljivosti namiznih naprav in marsikdo med nami je lahko prisoten na spletu 24/7, če si to le želi. Jaz si ne.

Za tiho revolucijo, ki vse bolj očitno prodira v vse pore poslovnega in tudi ljubiteljskega računalništva, se je uveljavilo poimenovanje "računalništvo v oblaku" (ang. cloud computing), pri tem se izraz "oblak" uporablja kot prispodoba za globalnost in brezmejnost interneta in izvira iz simbola oblaka, ki se pogosto uporablja v diagramih, ko želijo ponazoriti globalno omrežje in njegovo virtualno dimenzijo. Hkrati je oblak tudi dobra aluzija in abstrakcija zapletene in na videz nepregledne infrastrukture, ki se skriva "tam nekje zadaj", nam pa je na voljo z uporabo precej prijaznejših (?) vmesnikov. Tehnologija za izbrance? Ne, marsikdo med nami se najbrž niti ne zaveda, da vsakodnevno uporablja vsaj eno od storitev računalništva v oblaku!

Računalništvo v oblaku nudi posameznikom in institucijam prilagodljivo alternativo nakupu aplikacij, storitev in infrastrukture. Namesto da bi jih poganjali na lastnem računalniku, njihovo uporabo najamejo na strežnikih, ki sestavljajo računalniški oblak. Med najbolj poznane in splošno uporabljene brezplačne storitve računalništva v oblaku sodijo družbena omrežja (npr. Facebook, Twitter, LinkedIn), spletne storitve elektronske pošte (npr. Gmail, Hotmail), spletna mesta za shranjevanje in deljenje slik (npr. Flickr, Instagram, Pinterest) in videoposnetkov (npr. YouTube, Netflix), spletne pisarne (npr. GoogleDocs, MS Office Web Apps), spletne konference (npr. MS Office Live Meeting), spletne dražbe (npr. eBay, Bolha.com) in še nepregledna množica drugih, vsak dan tudi novih oblik. Strokovnjaki se strinjajo v oceni, da bo do leta 2020 večina uporabnikov namesto na svojem računalniku aplikacije poganjala v oblaku, pa tudi do informacij naj bi dostopali predvsem prek oddaljenih strežnikov.


© Wikipedia

Wikipedia opredeljuje računalništvo v oblaku kot "slog računalništva, pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko interneta. V osnovi koncept računalništva v oblaku združuje pojme:
          - programska oprema kot storitev (software as a service - SaaS)
          - platforma kot storitev (platform as a service - PaaS)
          - infrastruktura kot storitev (infrastructure as a service - IaaS)
.

Nerazdružljivo torej povezuje funkcije opreme in storitev, ki jih postavlja v ospredje – storitve so tiste, ki jih potrebujemo, oprema je zgolj orodje za njihovo doseganje in uporabo. Bralka Mojca je tukaj na blogu Bibliotekarska terminologija postavila vprašanje "Kako je s slovenskim prevodom "cloud computing"? Je bolje uporabiti računalništvo v oblaku ali storitve v oblaku?". Odgovoriti ji bom skušal oziraje se na definicijo iz Wikipedije in tam omenjene plasti ter rabo teh terminov v strokovni literaturi.

O računalništvu v oblaku je tudi v slovenščini mnogo napisanega, od poljudnih člankov v dnevnem informativnem časopisju do strokovnih člankov, na spletu je dostopnih nekaj diplomskih in magistrskih nalog, tudi knjige s tem naslovom že imamo in letos sta bili vsaj dve posvetovanji na to temo (Računalništvo v oblaku - gibalo razvoja IKT?, Dolenjske Toplice, 15. marec 2012, to je bila tudi osrednja tema letošnje NT konference in lanske Konferenca Arnes v Kranjski Gori "Kaj nam prinaša računalništvo v oblaku?"). V literaturi in na spletu zasledimo predvsem naslednje termine:

          računalništvo v oblaku
          oblačno računalništvo

          računalniški oblak

          storitve v oblaku
          oblačne storitve

          storitve računalništva v oblaku

Evidentirano živo rabo teh terminov v literaturi in njihovo pogostost sem preveril v najnovejši verziji slovenskega referenčnega besedilnega korpusa Gigafida, ki vsebuje približno 1,15 milijarde besed in je nadgradnja referenčnega korpusa slovenskega jezika FidaPLUS. Zbiranje novih besedil za Gigafido je potekalo v letih 2009 do 2011, kar pomeni, da vsebuje tudi najnovejše besedišče predvsem iz informativnih in strokovnih besedil. Primerjalno sem uporabil tudi podatke iz "Konkordančnika za Islovar, ki analizira zlasti strokovna in znanstvena besedila s področja informatike v obdobju 2003-2011 in vsebuje okrog 2,5 milijona besed.

Plasti računalniškega oblaka

Odjemalec
Programska oprema
Platforma
Infrastruktura
Strežnik
Vsebina
Pogostost pojavljanja terminov v izbranih besedilnih korpusih
Konkordančnik za Islovar GigaFida
računalništvo v oblaku 163 384
oblačno računalništvo 2 7
storitve v oblaku 43 6
oblačne storitve 21 7
storitve računalništva v oblaku 31 39
računalniški oblak 27 10

Iz razlage in opisa strukture (odjemalec, programska oprema, platforma, infrastruktura, strežnik, vsebina) je razvidno, da sta termina računalništvo v oblaku in storitve v oblaku pomensko zelo blizu, vendar nista sopomenki. Računalništvo v oblaku je nadrejeni pojem, ki opisuje oz. poimenuje celoto kot sistem, storitve v oblaku pa so njegove sestavine (odjemalec, programska oprema, platforma, infrastruktura, strežnik – vsak od teh kot storitev). Gmail, Hotmail, Facebook, YouTube ipd. so javne storitve računalništva v oblaku ali javne storitve v oblaku, ta termina pa sta sopomenki. Oblačno računalništvo in oblačne storitve sta sopomenki zgoraj navedenih, vendar že pogostost njune rabe kaže, da sta redkejša in torej zapostavljena, poleg tega je pridevnik "oblačen" že močno zaseden s pomenom, ki ga uporabljamo za opisovanje vremena.